Potrošniki krivi za okoljske spremembe?

Evropejci niso kar sami po sebi krivi za vse večjo potrošnjo, so se prejšnji teden v Bruslju strinjali akademiki, ki so se udeležili konference Francqui. Potreben pa je družbeni preobrat, da bi kontinent dosegel okoljsko vzdržno potrošnjo in proizvodnjo. Prek videoklica je mnenje prispeval tudi komisar za okolje Janez Potočnik. Več >>

Evropska potrošnja se je v zadnjih 50 letih močno spremenila, predvsem zaradi višjih prihodkov, globalizacije gospodarstva, tehnološkega napredka in sprememb v kulturnih vzorcih. Čeprav je to zelo olajšalo in izboljšalo naša življenja, pa so spremenjene navade hkrati prinesle negativen učinek na okolje, poroča EurActiv.

Povprečni Evropejec porabi približno štirikrat več dobrin kot Afričan in trikrat več od povprečnega Azijca. Kar je sicer še vedno pol manj od Američana, Kanadčana in Avstralca.

»Povezan svet ponuja veliko priložnosti za EU, a prinaša tudi mnogo izzivov,« je dejal Potočnik. »Surovine, na katerih bazirajo naše ekonomije, so vse slabše kakovosti, vse redkejše, nekaterih pa sploh več ni,« je še opozoril.

EU je v preteklih letih zagnala več iniciativ, da bi Evropejci "ozelenili" svoja življenja. Pozivala in sofinancirala je zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk, recikliranje, varčevanje z vodo in uporabo javnega prevoza.

Iniciative so predvsem posledica dokazov, ki kažejo na ekološko razdejanje, ki izvira iz prevelike potrošnje.

A zakaj Evropejci trošimo vse več? Fenomen gre pripisati družbeno-kulturnim vplivom in pritiskom, se strinjajo raziskovalci. »Ni prav, da za osrednjega krivca postavljamo kupca,« je dejala Guliz Ger z univerze Bilkent v Ankari. »Spremenilo se je pojmovanje, kaj je 'normalno', kar je nato povzročilo spremembe pri delovanju potrošnikov.«

Povečanju povpraševanja je seveda sledilo povečanje proizvodnje. Velike količine proizvodov na koncu konča v smeteh.

In ne gre le za fizične dobrine – elektroniko in plastične predmete, temveč tudi za hrano. Evropska komisija sklepa, da je samo v EU vsako leto zavržemo 89 milijonov ton, kar naj bi bilo 50 odstotkov vse hrane.

»Potrošnja je le en del kovanca, proizvodnja pa drugi,« je dejal Alexandre Affre, eden od vodilnih največjega združenja evropskih podjetij BusinessEurope. »V Evropi moramo ohraniti močno industrijsko bazo, namesto da vse več uvažamo iz drugih držav,« je pozval k boljši izrabi surovin: »Morali bi trošiti manj, a kupovati boljše reči.«

Akademiki so še dejali, da pretirano potrošnjo poganja tudi način, kako merimo napredek družbe – prek opredeljevanja bruto domačega proizvoda.

»Evropsko gospodarstvo, ki temelji na izrabi naravnih virov, je bilo oblikovano v obdobju, ko so bile surovine poceni ali pa celo zastonj. Povečana poraba virov se je pokazala v gospodarski rasti. In še danes se dejansko nismo premaknili od določanja razvitosti družbe prek kazalcev BDP-ja,« je opozoril Potočnik.

»Vzpostaviti moramo drugačne temelje gospodarske rasti, take, ki bi povečevala zaposlenost, ohranjala surovine, znižala količino smeti in drastično zmanjšala vpliv na okolje,« je zaključil slovenski komisar. (er)