NSi+SLS: komisarja bi morala predlagati zmagovalna stranka

Odbor DZ za zadeve EU bo jutri razpravljal o predlogu, po katerem bi vlada za novega evropskega komisarja iz Slovenije predlagala izvoljenega kandidata za evropskega poslanca s tiste liste, ki bi 25. maja prejela največ glasov. Nujno sejo sta zahtevali poslanski skupini NSi in SLS. Gre za preslikavo dogovora strank evropskega parlamenta, da predsednik Evropske komisije postane kandidat zmagovalne stranke, na nacionalno raven. Več >>

Predlagatelji predvidevajo, da bi postopek imenovanja komisarja ostal enak – še vedno bi ga predlagal predsednik vlade ob soglasju vlade, le da na predlog zmagovalke volitev.

Kot argument za to izpostavljajo lizbonsko pogodbo, ki je izbiro predsednika Evropske komisije tesneje povezala z izidom evropskih volitev, ter prizadevanja za večjo demokratično preglednost in legitimnost ter za povrnitev zaupanja ljudi v EU.

A predlagana sprememba ni kar tako. Če pozabimo na nedorečenost zapisa v Lizbonski pogodbi, da mora Evropski svet, torej predstavniki nacionalnih vlad, pri predlaganju predsednika Komisije upoštevati, ne pa tudi nujno spoštovati volilni izid, in dogovor evropskih strank, ki so ga nekateri označili za "udar Evropskega parlamenta", sprejmemo kot veljaven, to ne pomeni, da bi njihov predlog lahko bil veljaven pri nas. Dokumenta, podobnega Lizbonski pogodbi, ki bi vladi namignil, naj pri predlaganju slovenskega komisarja upošteva rezultat volitev, namreč nimamo.

Vodja poslancev NSi Matej Tonin pravi, da bi se tako preprečilo, da je izbira komisarja stvar političnih kupčkanj in preračunavanj, komisar bi imel večjo legitimnost, evropske volitve bi postale zanimivejš, je poročala STA.

NSi in SLS, ki naj bi po volitvah v EU parlamentu imeli dva poslanca, dejansko tlakujeta pot komisarju iz vrst SDS, ki naj bi na volitvah zmagala.

Legitimno vprašanje, ki ga je postavil Tonin, je, ali lahko vlada v odstopu, ki opravlja le tekoče posle, imenuje komisarja.

Države bodo morale namreč svoje kandidate za komisarje Evropskemu svetu in novemu predsedniku Evropske komisije najverjetneje predlagati v drugi polovici julija – torej v času, ko bo Slovenijo predvidoma še vodila vlada, ki opravlja tekoče posle.

Kot še poroča STA, bo predsednik komisije izvoljen na drugem plenarnem zasedanju novega Evropskega parlamenta v sredini julija. Ta bo nato določil rok, do katerega mu morajo države posredovati kandidate za komisarje. Evropski parlament bo komisarje predvidoma zaslišal septembra in potrjeval oktobra, novembra naj bi začeli z delom.

Postopek predlaganja oz. imenovanja kandidatov za evropske komisarje se med državami članicami EU razlikuje. Razlike so predvsem pri tem, kateri organi v določeni državi sodelujejo v postopku izbire kandidata. Načeloma imajo povsod glavno besedo vlade, določeno vlogo pa tudi drugi organi, kot sta parlament ali predsednik države. V več državah se je vlada dolžna o kandidatu vsaj posvetovati s poslanci oz. člani pristojnih parlamentarnih odborov, izhaja iz dokumenta strokovnih služb DZ, ki sta ga SLS in NSi priložili k zahtevi za sklic seje OEU. (er)