Najbolj so z občinstvom koketirali Verhofstadt, Schulz in Kellerjeva

Kandidati petih evropskih političnih sil za predsednika Evropske komisije so v četrtek zvečer soočili svoje vizije o Evropi in odgovarjali na vprašanja Evropejcev. Razprava je potekala pod geslom Povej Evropi.

V osrednjem soočenju, ki ga je predvajalo skoraj 150 televizijskih kanalov, radijskih postaj in spletnih medijev, se je prvič in zadnjič soočilo vseh pet kandidatov: predstavnik konservativne Evropske ljudske stranke Jean-Claude Juncker, socialdemokrat Martin Schulz, liberalec Guy Verhofstadt, predstavnica zelenih Ska Keller in predstavnik levice Aleksis Cipras, ki v prvi razpravi ni sodeloval. Razprava je potekala v tesni interakciji z Evropejci na družbenih omrežjih, ki so prispevali vprašanja. Razprava je bila dinamična, kandidati so imeli več možnosti za replike kot v prvem soočenju. Najbolj živahno so razpravljali Verhofstadt, Schulz in Kellerjeva, ki so govorili v angleščini, Cipras in Juncker, ki sta se odločila za nastop v grščini in francoščini, sta bila bolj v ozadju.

Schulz: Današnja razprava kaže, da je tokrat drugače

Eno od vprašanj kandidatom je bilo, kdo je kriv za nizko udeležbo na evropskih volitvah. V preteklosti so bile volitve dolgočasne, nobenih soočenj ni bilo, ta razprava kaže, da je tokrat drugače, je odgovoril Schulz. Kellerjeva pa je opozorila, da je treba ljudem prisluhniti in zagotoviti, da se bo njihov glas slišal vseskozi, ne le vsakih pet let.

Verhofstadt: Vsi se strinjamo, da eden od nas mora postati predsednik Evropske komisije

To je prva stvar, o kateri se vsi strinjamo - nepredstavljivo je, da eden od nas ne bi postal predsednik komisije, je poudaril Verhofstadt. Če ne bo tako, bo to močan udarec demokraciji v EU, je menila Kellerjeva. Schulz pa je pristavil: »Naslednji predsednik stoji tukaj in vi pravkar govorite z njim.«

Juncker: Poskrbeti moramo, da se bodo Evropejci spet zaljubili v Evropo

Napraviti je treba konec umetnim delitvam v Evropi - med severom in jugom, mladimi in starimi - ter poskrbeti, da se bodo lahko Evropejci spet zaljubili v Evropo, je poudaril Juncker v odgovoru na vprašanje, kakšna je njegova vizija Evrope. »Službe, službe, službe,« pa je izpostavil Verhofstadt, ki se sicer kot vnet federalist zavzema za globljo integracijo. Cipras želi Evropo, ki bo pripadala ljudem, in odločanje o velikih temah na referendumih. Schulz bi odprl okna in vrata evropske hiše, da bi ljudje videli vanjo. Kellerjeva pa prisega na transparentnost ter Evropo demokracije, solidarnosti in ljudi.

Cipras krivi katastrofalno zategovanje pasu

Novih idej za boj z vrtoglavo brezposelnostjo mladih ni bilo slišati. Cipras krivi katastrofalno zategovanje pasu in poziva k novemu pristopu, ki pa ga ni konkretno opredelil. Kellerjeva vidi rešitev v zelenih investicijah, Schulz v krepitvi malih in srednjih podjetij ter kombinaciji discipline in rasti, Verhofstadt pa v novem načinu globlje integracije.

Kellerjeva: Ljudi je treba najprej poslušati

Na vprašanje, kako bi Evropejce prepričali, da je EU zanje dobra, je Kellerjeva odgovorila, da bi jih najprej poslušala. »Vzemite Evropo, napravite jo za svojo, napravite jo boljšo,« jih je ob tem pozvala. Za Ciprasa je odgovor alternativa zategovanju pasu, za Schulza postavitev interesov ljudi na prvo mesto.

Ukrajina - kje je EU?

Tudi to je eno od vprašanj, ki so ga Evropejci zastavili kandidatom. »Obstaja resno tveganje državljanske vojne v Ukrajini,« je opozoril Schulz ter se zavzel za stroge sankcije in dialog. Podobno so menili tudi ostali. Verhofstadt je poudaril, da je EU preblaga z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Priseljevanje, verski simboli, korupcija

Priseljevanje, verski simboli in korupcija so bile še tri teme, obravnavane v enoinpolurni razpravi. Verhofstadt in Juncker sta izpostavila pomen ustrezne evropske politike o zakonitih migracijah. Schulz je poudaril, da je treba članice zavezati k odgovornosti. Verhofstadt je pozval k evropski zakonodaji proti diskriminaciji. Kellerjeva je izpostavila, da se po bruseljskih hodnikih sprehaja vse preveč lobistov.

Protest Evropskih konservativcev in reformistov

Pred začetkom razprave so iz pete največje politične skupine v Evropskem parlamentu, skupine Evropskih konservativcev in reformistov, ki sicer bojkotirajo imenovanje kandidatov za predsednika komisije, protestirali, ker so organizatorji zavrnili njihovo izrecno prošnjo za sodelovanje v razpravi. Brez nas bo to razprava kandidatov, ki delijo enako vizijo bolj federalne Evrope, nihče ne bo predstavljal milijonov Evropejcev, ki ne želijo federalne superdržave, temveč vrnitev pristojnosti članicam, so opozorili. (sta, er)