Je v varčnih sijalkah več strupenega živega srebra, kot je dovoljeno?

Varčne sijalke, katerih uporabo je posredno s prepovedjo prodaje klasičnih žarnic predpisala EU, so edini proizvod za široko potrošnjo v EU, ki sme vsebovati zelo strupeno živo srebro. Fizik Georg Steinhauser z univerze Colorado opozarja, da te žarnice utegnejo vsebovati več živega srebra, kot dovoljujejo pravila EU, ker metoda za merjenje, koliko ga vsebujejo, ni zanesljiva. »Čeprav je ta problem moral biti znan, so ga ignorirali,« je dejal za Standard. Svoje pomisleke je lani izrazil že v dokumentarcu Bulb Fiction, sedaj pa je sporno metodo prvič tudi preskusil.

V EU je prodaja klasičnih žarnic prepovedana od leta 2009. Namesto njih so v prodaji varčne sijalke, ki sicer v primerjavi z žarnicami res porabijo le petino energije, a za to, da nam dajejo luč, potrebujejo živo srebro. V skladu z zakonodajo EU je v eni sijalki dovoljeno največ 3,5 miligrama živega srebra. Evropska zakonodaja predpisuje tudi, kako meriti, ali v sijalki ni preveč živega srebra. Žarnico je treba razrezati, njene dele je treba namočiti v kislino, analiza kisline pa pokaže, koliko je bilo v sijalki živega srebra. A problem je, da je v njej nekaj živega srebra tudi v plinskem stanju, ta ob razrezu uide v zrak in zato pri merjenju ni upoštevno.

»Brez pretiravanja bi lahko rekli, da je to tako, kot če bi vsebnost helija v balonu določili tako, da bi balon najprej pustili počiti in potem analizirali ovoj,« pojasnjuje Georg Steinhauser. Skupaj z dvema kolegoma je vsebnost živ ega srebra v varčnih sijalkah izmeril tako, da jih je najprej obseval z nevtroni, tako so postale radioaktivne, kar je omogočilo tudi merjenje živega srebra v plinskem stanju. Rezultat: v varčnih sijalkah je lahko do 8 odstotkov več živega stebra, kot dovoljuje zakonodaja EU. Georg Steinhauser skupaj s svojimi kolegi poziva EU, naj letos ob pregledu zakonodaje o varčnih sijalkah, spremeni metodo za merjenje živega srebra v varčnih sijalkah.

Na evropski komisiji pojasnjujejo, da omejitve za vsebnost živega srebra v varčnih sijalkah določa direktiva o omejitvah nevarnih snovi v elektronski in električni opremi (RoHS), za zbiranje, odlaganje in recikliranje varčnih sijalk pa velja direktiva o zbiranju in recikliranju odpadnih elektronskih in električnih odpadkov in opreme (WEEE). To pomeni, da lahko potrošniki odpadne varčne sijalke brezplačno vrnejo prodajalcem, ti pa morajo imeti pogodbo z izvajalcem za zbiranje in recikliranje teh odpadkov. Zaradi tega predvidena ukinitev prodaje klasičnih žarnic po mnenju evropske komisije ni v neskladju s strategijo EU o zmanjšanju rabe živega srebra v EU.

Na komisiji razlagajo, da imajo potrošniki v EU na voljo več različnih sijalk, kot so recimo halogenske ali flurscentne sijalke, v prihodnosti pa je predviden razvoj novih svetil za gospodinjstva, kot so svetleče diode. Živo srebro je po njihovih besedah v določeni meri nevarno le, če odpadnih varčnih sijalk potrošniki ne odlagajo tako, kot je treba. Zaradi tega pa morajo proizvajalci na embalaži navesti, da varčna sijalka vsebuje živo srebro in na kateri spletni strani je mogoče najti več informacij, kako počistiti razbitine, če se sijalka po nesreči razbije. Na spletni strani, ki je navedena na embalaži, morajo biti tudi na voljo informacije, kako je treba odložiti sijalko, ki vsebuje živo srebro, ko odsluži svojemu namenu.

Večina potrošnikov varčne sijalke še zmeraj avtomatsko razume kot ekološke, zato ne pričakujejo, da vsebujejo tako hud strup, kot je živo srebro, in zaradi tega večinoma tudi na embalaži ne preberjo navodil. (er)