Evropejci bodo odšli na volitve obupani ali ostali doma

Kriza je pustila posledice: Evropejci bodo na tokratne volitve odšli obupani in brez iluzij ali pa bodo ostali doma. V četrtek, ko bodo Britanci in Nizozemci prvi odšli na volišča, se utegne začeti zmagovalni pohod populistov v Evropski parlament. Volitve se bodo končale v nedeljo, ko bodo med drugimi odšli na volišča tudi Belgijci, kjer bodo hkrati imeli nacionalne parlamentarne volitve. Uspeh flamskih nacionalistov, ki si prizadevajo za odcepitev Flandrije od Belgije in s tem za razpad države, utegne sprožiti verižno reakcijo, ki bo privedla do odcepitve Katalonije od Španije in Škotske od Velike Britanije, kjer v jeseni napovedujejo referenduma o odcepitvi, v Manager Magazinu piše Henrik Müller, profesor na tehnični univerzi Dortmund.

Medtem ko Angela Merkel, Jean-Claude Juncker, Martin Schulz ali Olli Rehn izžarevajo držo nekoga, ki je šel skozi ogenj in preživel, so mnogi državljani utrujeni, frustrirani in ne verjamejo več v iluzije, kar se odraža v desničarskem populizmu, sovraštvu do tujcev in željah po odcepitvi regij.

Četudi gospodarske napovedi niso več tako črne, ankete kažejo, da je gospodarska kriza, ki še traja, zapustila globoke razpoke. Da so razmere na trgu dela dobre, v Franciji, Španiji, Italiji, Grčiji verjame le 2 do 5 odstotkov vprašanih, je pokazala zadnja anketa Eurobarometer. Za Italijane in Grke so priseljenci breme, je pokazala anketa inštituta Pew. V mnogih državah so evropske institucije nepopularne, večina Italijanov nasprotuje evru. No, v kriznih državah ljudje nacionalne parlamente in vlade podpirajo še manj kot evropske institucije.

Hkrati mnogo Evropejcev izkorišča svoboščine, ki jim jih je prinesla EU. Delo gredo iskat tja, kjer je, ker ni meja, so se znižale tudi kulturne prepreke. Mnogi odhajajo v tujino iz nuje, a ta selitev ponuja tudi možnost za zbliževanje Evropejcev. Naj to zveni še tako idealistično, javnomnenjske raziskave kažejo, da je projekt Evropa še vedno povezan z upanjem, čeprav šibkim.

V vseh članicah EU razen v Veliki Britaniji je večina državljanov za to, da država ostane v EU. Ravno v državah, kjer so gospodarske razmere slabe in so nacionalne institucije izgubile verodostojnost, si mnogi državljani želijo, da bi evropska politika pridobila na vplivu. Celo ponosni Francozi in Španci si želijo več Evrope, torej, da bi bilo več odločitev sprejetih na ravni EU.

Tragično pri tem je, da velikim strankam ni uspelo teh upov vključiti v svojo politiko. V predvolilni kampanji ostajajo pomembna vprašanja o Evropi v prihodnjih letih neodgovorjena. Recimo: Kje se konča Evropa, kdo mora ostati zunaj? Ker velike stranke na ta vprašanja ne odgovarjajo, se ni za čuditi, da ljudje ne bodo šli na volitve, čudaki in šovinisti pa bodo pridobili. »Kdor ne ve, kam hoče, bo verjetno prišel tja, kamor nikoli ni hotel priti,« opozarja Henrik Müller. (er)