»Ne dotikaj se me, moja mama ni daleč!«

Na Lovski zvezi Slovenije (LZS) opozarjajo obiskovalce narave, da v teh dneh srne polegajo svoje mladiče in jih, medtem ko iščejo hrano, pustijo same na travniku. “Nekateri ljudje zato mislijo, da gre izgubljene oz. osirotele mladiče in jih dobronamerno vzamejo v oskrbo. Ne vedoč, da s tem ne le kršijo predpise, ampak tudi povzročijo nepopravljivo škodo, saj takšnega mladiča, če bi ga kasneje želeli vrniti v naravo, srna zaradi vonja po ljudeh ne sprejme več,” pojasnjujejo na LZS. Vse kmetovalce pa naprošajo, da so še posebej previdni pri košnji, saj je tudi ta še vedno vse prevečkrat usodna za nebogljena bitja. VEČ>>

 Srne polegajo mladiče v drugi polovici maja in v začetku junija, večinoma na travnikih. V začetku srne mladiče, dokler jim še niso sposobni slediti, odložijo v visoko travo ali v drugo kritje in jih poiščejo le ob dojenju. Srnin mladič je v tem času brez vonja in tako pretežno varen pred plenilci in psi. “Pred nevarnostjo mladiče varujeta predvsem varovalna obarvanost in močan nagon pritajitve. Čeprav morda mladiček deluje izgubljeno in nebogljeno, je njegova mama nekje v bližini. Pomembno je, da se mladičev ne dotikamo, saj jim s tem zmanjšamo možnost vrnitve v naravo – če ga po enem dnevu, najkasneje dveh, vrnemo tja, kjer smo ga našli, ga bo srna še sprejela, kasneje nič več,” opozarjajo pri LZS. “Čeprav takšna žival morda v ujetništvu (kar po naši zakonodaji tako ali tako ni dovoljeno) preživi, pa se večina takih zgodb konča žalostno. Nebogljeno bitje potrebuje predvsem mir, da odraste.”

Druga nevarnost, ki preti številnim prostoživečim živalim v tem obdobju, pa je košnja. Zaradi košnje lahko nastanejo izjemno velike izgube, ne le mladičev srnjadi, ampak tudi drugih prostoživečih živali. “Pokose lahko preprečimo s postavitvijo odvračal in pravilno košnjo. Dan pred košnjo je priporočljivo na travniku postaviti preprosta strašila (npr. vreča od krmil nataknjena na nekajmetrsko palico), namenska svetlobna ali zvočna odvračala. Obstajajo tudi naprave za odkrivanje mladičev, ki se vedno pogosteje uporabljajo. Skoraj zagotovo se bo za žival tragično končala košnja od obrobja proti sredini travnika, saj se prostoživeča žival nagonsko pritaji in zadrži v sredini travnika. Ob tem naj povemo še, da če med pokošeno travo, ki naj bi kasneje postala kakovostna travna silaža, naključno zaide del živalskega tkiva pokošene živali, se veliko krme uniči. Če npr. govedo zaužije takšno krmo, lahko pride do celo do pogina.”

 Pravilna košnja naj se, tako pri LZS, začne v sredini travnika in se nadaljuje proti robu (v krogu od znotraj navzven). Tako se prostoživeča žival umika iz središča proti prostim in varnim površinam. Zlasti pri košnji zadnjih pasov je priporočljiva manjša hitrost in še večja pozornost voznika. Če gre za večji travnik, se lahko površino razdeli, nato pa dele kosi na prej opisan način. (mm)