Dušan Keber, Solidarnost

Mladina od julija 2013 izvaja projekt Alternative Evrope, ki ga delno sofinancira Evropski parlament. Na spletnih straneh, ki jih pravkar prebirate, poskušamo Evropsko unijo z vsemi njenimi institucijami, pobudami in odločitvami, ki vplivajo na naša življenja, približati prebivalcem Slovenije.
Vrhunec projekta so volitve v Evropski parlament. Sledili smo oblikovanju kandidatnih list in z javnomnenjskimi raziskavami sledimo oblikovanju mnenja volivcev. Predstaviti pa še moramo glavne kandidate.
Da bi vsem nosilcem list dali enako izhodišče, smo jim postavili devet vprašanj, ki so se tudi v predvolilnih kampanjah v drugih državah članicah izkazala za ključna.
Morda vas z odgovori preseneti Dušan Keber >>

Veliko je govora o tem, da bi evropske države, ki jih je kriza najbolj prizadela, bile na boljšem, če bi imele lastno, nacionalno valuto. Zakaj naj Slovenija ostane del evroobmočja oz. zakaj naj ga zapusti?
Čeprav drži, da bi bilo bolje sploh ne vstopiti v območje evra, kot pa kasneje iz njega izstopati, državam članicam EU nobena od teh dveh možnosti formalno sploh ni dana. V skladu z evropskimi pogodbami se mora vsaka nova članica pridružiti evroobmočju in ostane ji zgolj možnost odlaganja, dokler ne izpolni vseh vstopnih pogojev. Doslej so si nove članice, tudi Slovenija, trudile, da bi čim prej izpolnile te pogoje in to tolmačile kot svoj velik uspeh. Izstop iz območja evra sploh ni predviden in bi bil verjetno tolmačen kot kršitev lizbonske pogodbe.
Seveda pa suverena država kljub vsemu ima možnost, da se v pogajanjih z drugimi državami dogovori o izstopu iz evroobmočja, zato je izmikanje, da je vstop v evroobmočje enosmerna cesta, zgolj formalno točen, na samo dilemo pa je potrebno odgovarjati vsebinsko.
Naš odgovor na to dilemo je, da bi bile za Slovenijo posledice izstopa mnogo hujše kot pa težave, ki jih ob številnih koristih prinaša članstvo v monetarni uniji. Prinesla bi bistveno več negativnih posledic kot pozitivnih: velike ovire pri trgovanju znotraj EU in izven nje, visoka inflacija, povečanje bremena dolgov države in njenih državljanov, podražitev uvoznih dobrin, odškodninska odgovornost zaradi kršitve mednarodnih pogodb, ki so bile sklenjene ob predpostavki, da je pogodbenica članica evroobmočja itd. Prednost uvedbe lastne valute – obnovljena suverenost na področju monetarne politike in povečanje mednarodne konkurenčnosti države na področju izvoza s pomočjo inflacije – bi bila zgolj začasna in negativnih posledic nikakor ne bi odtehtala. Za svojo konkurenčnost si moramo prizadevati z večjo produktivnostjo, boljšim obvladovanjem stroškov ter preudarno fiskalno politiko.

V EU države »tekmujejo« med sabo, katera bo imela do podjetij najbolj prijazno davčno in delovno zakonodajo, da bi jih pritegnile in ohranile/ustvarile delovna mesta. Je to za vas problematično? Zakaj? Morebitni ukrepi za zamejitev »konkurence do dna«?
Seveda je treba odpravljati administrativne ovire, ki ovirajo investicije in ustvarjanje novih delovnih mest. Vendar pa »tekmovanje« med državami, katera bo ponudila investitorjem čim bolj ugodne pogoje, vodi v socialni dumping z zmanjševanjem socialnih pravic in krčenjem pridobitev socialne države, čemur ostro nasprotujem. Ta proces bi morala EU z vsemi razpoložljivimi sredstvi preprečevati. Med te ukrepe vsekakor sodi zaščita ključnih socialnih pravic na ravni EU in prizadevanje za enake pravice državljanov izven EU, od koder prihajajo dobrine po dumpinških cenah, direktiva o minimalnem dohodku v EU, ki naj omogoča zaposlenemu dostojno življenje, in drugi ukrepi za zaščito standarda državljanov.

Podpirate prostotrgovinski sporazum med EU in ZDA? Zakaj?
Zaradi dejstva, da priprava TTIP poteka zelo netransparentno, sem do njega zadržan. Podprl bi ga v primeru, da bodo v njem določeni najvišji možni standardi kakovosti in varnosti izdelkov za potrošnike in da zaradi koristi obeh partneric ne bodo trpele tretje države v razvoju. Posebej se je treba posvetiti malim in srednjim podjetjem, tako da sporazum ne bi služil samo močnim multinacionalkam, ampak gospodarstvu v celoti. Največjo korist pa morajo imeti potrošniki. V tem sporazumu se mora EU uveljaviti kot socialna, ekološko zavedna in podjetništvu ter enakim možnostim za vse predana država, ki ne sme dovoljevati socialnih in drugih dumpingov.

Bi morala EU imeti enotno zunanjo politiko, tudi če bi to omejilo neodvisnost nacionalnih? Pojasnite.
Ne. Demokratičnost neke zveze držav se lahko meri le po notranji demokraciji vsake od članic. Le če je med njim dosežen konsenz o določenih vprašanjih zunanje politike, je takšna enotnost smiselna. Če pa ni dosežen, vsiljena enotnost ne sme in more postati podlaga za vsebino nacionalnih politik. Demokracija v EU pač mora ostati stvar deliberacije in iskanja konsenza vseh. Uniformiranost zunanje politike, ki bi jo še lažje kot doslej določale močne članice in ZDA, bi upočasnila procese svetovne demokratizacije in mirnega reševanja sporov ter prednost dala dvoličnosti pri arbitriranju ob mednarodnih krizah in institucionalizirala vazalski odnos do ZDA.

Evropski parlament je decembra zavrnil t.i. poročilo Estrela, s katerim bi evropski poslanci dali jasen znak odločevalcem v državah članicah, naj začnejo dosledno spoštovati pravice žensk do svobodnega odločanja o svojem telesu in jim za to zagotoviti vse možnosti. Kakšno je vaše stališče do umetne prekinitve nosečnosti?
Umetna prekinitev nosečnosti mora ostati pravica vsake posamezne ženske do sicer zelo težkega in odgovornega odločanja, v katero z omejitvami ne more in ne sme posegati država. Ta pravica spada v krog najbolj temeljnih človekovih pravic. Odločno jo zagovarjamo in pozivamo k njenemu spoštovanju.

Navedite razloge, zakaj gejem in lezbijkam ne pripadajo enake pravice kot vsem ostalim.
Vprašanje je provokativno in ga razumem v obratnem pomenu: poziva k navajanju tistih dejstev, zaradi kateri enakost pravic še ni zagotovljena. Kakor vemo, tičijo poglavitni razlogi v ideoloških in političnih predsodkih do istospolno usmerjenih, ki večkrat preraščajo v premišljene agende hujskaštva in odkrite diskriminacije. Gejem in lezbijkam pač morajo pripadati povsem iste pravice kot neistospolno usmerjenim. Sleherno zanikanje takih pravic odločno obsojam.

Kaj menite o trenutnem pravnem statusu indijske konoplje? Ste za sprostitev zakonodaje pri nas in na ravni EU? Zakaj?
V Solidarnosti se zavzemamo za liberalizacijo zakonodaje, ki ureja področje mehkih drog, med katere spada tudi indijska konoplja. Verjamem utemeljitvam strokovnjakov, da je kanabis bistveno manj škodljiv kot alkohol ali tobak in da je bila prepoved konoplje uvedena v zameno za propadlo alkoholno prohibicijo zaradi omogočanja velikih zaslužkov legalnim in ilegalnih grupacijam, vsaki iz različnih razlogov. Zgledovati bi se morali po državah, ki so konopljo dekriminalizirale in dovolile njeno uporabo v zdravilne in »rekreativne« namene ter dovolile gojenje v omejeni količini za osebno uporabo.

Vsi kandidati za predsednika Evropske komisije so napovedali, da bi v primeru izvolitve pozornost namenili uvedbi enotne zakonodaje na področju informacijske tehnologije in interneta. Zakaj je »digitalna Unija« nujna? In na kaj bi morali biti ob uvajanju enotne zakonodaje pozorni?
Unifikacija zakonodaje vodi do velikih prednosti, kot so enotni standardi, hitrejši razvoj in omejevanje monopolov velikih proizvajalcev, lažje vzpostavljanje mrež ter hitrejši in bolj dostopen pretok podatkov. Digitalizacija EU je nujna, saj predstavlja nekaj, kar spada k osnovnemu življenjskemu standardu, ki omogoča učinkovitejše in lažje poklicno in zasebno življenje. Seveda so mi poznane tudi nevarnosti zlorab, ki jih prinaša, in ki jih bo unifikacija morda celo povečala. Poenotenje zakonodaje bo moralo upoštevati tudi ta vidik. Naj (resignirano) dodam, da bodo verjetno zlorabe vedno ali vsaj še dolgo časa prehitevale prizadevanja za varnost potrošnikov. Krivda za to seveda ne tiči v možnosti tehnologij, temveč v odsotnosti politične volje, da se vdiranje v življenje državljanov in korporacij ter nadzor nad njimi radikalno onemogoči.

Kaj bi morala biti prednostna naloga nove Komisije? Kako bi vi reševali to prioriteto? In kako boste dosegli, da bo vaš glas slišan in upoštevan?
Prednostne naloge nove Komisije so odpiranje novih delovnih mest in ob tem posebna skrb za reševanje brezposelnosti mladih ter reševanje problema prezadolženosti držav. Ti izzivi so tesno povezani in imajo ne glede na stopnjo odgovornosti posamezne države članice skupni imenovalec tudi na ravni EU: njeno priklanjanje in izvajanje neoliberalne politike in s tem upravljanje EU v interesu ekonomskih elit, in ne v interesu državljanov. Ključni izziv je torej, da se mora EU iz trgovske unije, zaradi česar je bila ustanovljena, pretvoriti tudi v socialno unijo in postaviti ključne socialne pravice in potrebe državljanov na prvo mesto. Potrebna bo izenačitev obrestnih mer na najnižji stopnji in delni odpis dolgov.
Za te cilje si je treba prizadevati z iskanjem podobno mislečih ter sklepanjem zavezništev in koalicij ob posameznih pobudah, pa tudi z osebnimi kredibilnimi nastopi. Sedanja kriza in naraščajoče nezaupanje državljanov v institucije EU omogoča nekaj optimističnega sklepanja, da bo v Bruslju prisotno več volje kot doslej, da EU postane federacija po meri ljudi in ne kapitala.
Naloga nove Komisije bi morala biti zagotoviti pravično in socialno politiko, ki se bo uspešno spopadla z brezposelnostjo, bila usmerjena v trajnostni razvoj in gospodarsko rast, hkrati pa bo imela dovolj občutka za človeško dostojanstvo in ljudi, ki živijo v revščini in socialnih stiskah. Prizadevati si po svojih močeh je naloga vsakega politika, ki je izvoljen na odgovorno funkcijo – a se žal slovenski politiki v Bruslju posebej niso izkazali.

Preberite si še odgovore Benjamina Rolanda Vaza Ferreira, nosilca liste Piratske stranke; Zmaga Jeličiča Plemenitega, nosilca liste Slovenske nacionalne stranke; Igorja Šoltesa, nosilca liste Verjamem; Jožeta Mencingerja, nosilca liste Pozitivne Slovenije; Igorja Lukšiča, nosilca liste Socialnih demokratov; Senka Pličaniča, nosilca liste Državljanske liste; Darje Radić, nosilke liste Zares; Iva Vajgla, nosilca liste DeSUS; Violete Tomič, nosilke liste Združene levice; Jelka Kacina, nosilca liste Kacin – Konkretno. (er)