Predsednikova priložnost

Borut Pahor je spreten politik. Zelo dober je v samoprepričevanju, da ima vedno prav. Znajde se v vsaki vlogi, v vlogi smetarja in v vlogi predsednika vlade, v vlogi čistilca hleva in v vlogi razlagalca ustavnih členov. Najboljši je v izrekanju populističnih fraz, recimo tiste, da bo med dvema slabima možnostma izbral manj slabo, ali one, da se pač ne smemo kriviti za napačno razumevanje zapletenih ustavnih rokov, ki si jih vsak zase različno razlagamo. Pahor je tudi avtor modrosti, da sta julij in avgust, ker sta poletna meseca, težko primerna za volitve, ampak da je vendarle julij malce manj neprimeren kot avgust.

Slovenska ustava je zaradi različnih razlogov dala predsedniku republike malo neposredne moči. Nekaj jo ima pri kadrovskih vprašanjih, nekaj kot vrhovni poveljnik vojske. Težišče političnega odločanja je v Sloveniji na vladi in parlamentu, predsednik republike pa bi moral imeti, ker je edini res neposredno voljeni predstavnik ljudstva, veliko moralno avtoriteto in zato posredno tudi močan vpliv na politično dogajanje.

Borut Pahor tej vlogi (še) ni kos. To je pokazal z izbiro novega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, to je pokazal tudi s tem, ko je postal neposredno odgovoren za to, da bodo predčasne volitve morda sredi poletja. Ni edini, za počitniški problem je kriva odhajajoča predsednica vlade, ki je, čeprav se je zavedala težav z ustavnimi roki, hitro odstopila, hkrati so krivi politiki in mediji, ki so najprej kričali, zakaj Bratuškova ne odstopi, sedaj kričijo, da je odstopila prehitro. A vse to Pahorja ne odvezuje politične odgovornosti.

Ker se predsednik rad sklicuje na ustavo in na to, da moramo spoštovati zakonske člene, s čimer se strinjamo, mu lahko svetujemo, kako naj reši rašomonsko vprašanje in poskrbi, da bodo volitve speljane tako, da na volilno nedeljo v državi ne bo manjkalo sto tisoč ali celo 200 tisoč volivcev.

Ker je človek z veliko moralno težo, bi lahko sklical posvetovanje pravnikov, politikov, lahko bi dal pobudo političnim strankam in poslancem, naj se v parlamentu najde dovolj velika večina za spremembo ustave. V novih členih bi se zapisalo, da volitve poslancev državnega zbora ne morejo biti julija in avgusta. To spremembo ustave bi državni zbor sprejel v nekaj tednih, nato bi se razpustil. V Sloveniji bi bile predčasne volitve septembra.

Država, ki od volivcev pričakuje, da bodo volili v času počitnic, se norčuje iz državljanov, norčuje se tudi iz temeljnih postulatov predstavniške demokracije.

Predsednik Pahor je nedavno v intervjuju za italijanski časnik Corriere della Sera na vprašanje, kje je spodrsnilo Slovenji, odgovoril, da smo po vstopu v Nato in EU pozabili, da bi morali del odgovornosti za upravljanje države prevzeti nase. Sedaj ima odlično priložnost, da to stori. Lahko pa namesto tega teče in barva ograje, o vprašanjih demokracije pa bodo tudi z ustavnimi pritožbami odločali kompetentnejši ljudje.