Dolžnost, ne pravica

V nedeljo bomo tretjič odšli na evropske volitve. Ne vsi. Pravzaprav bo, če so predhodne volitve dober kazalec, na volišče odšla približno tretjina volilnih upravičencev. Zmagovalci se bodo lahko tolkli po prsih, češ da jih je izbralo ljudstvo, čeprav je večina ljudstva nad politiko razočarana in ob evropskih volitvah preveč ravnodušna, da bi žrtvovala nedeljsko uro za izvajanje demokracije. Pojavljali so se celo predlogi, da bi na volilni izid vezali predlog za evropskega komisarja, kar je ob pričakovani volilni udeležbi smešno.

V Belgiji in Luksemburgu je bila volilna udeležba na zadnjih evropskih volitvah več kot 90-odstotna. Udeležba je tam namreč obvezna in za nespoštovanje obveze so zagrožene kazni. Bi bila to rešitev za vprašanje legitimnosti volitev v Sloveniji? Velika večina strank tej rešitvi do zdaj ni bila naklonjena, res pa je, da do danes v Sloveniji o tem še nismo izpeljali širše javne razprave. V politični prostor zamisel po novem prinaša stranka Solidarnost. Za to je zaslužen njen soustanovitelj in nosilec liste za evropske volitve Dušan Keber. »Danes nekateri svobodno možnost volilne abstinence zaradi velikega razočaranja nad politiko vidijo kot možnost protesta. Vendar abstinenca ni protest,« pravi Keber. Abstinenco si vsak lahko razlaga sebi v prid. »Mi obvezno udeležbo na volitvah absolutno povezujemo z možnostjo, da volivec obkroži ’nikogar od naštetih’.« Šele to bi bil res močan protest. Priti na volišče, pa vseeno odreči glas vsem kandidatom.

Keber bi obvezno udeležbo na volitvah vpeljal brez sočasne uvedbe kazni za nespoštovanje obveznosti. »Gre preprosto za poskus prepričevanja ljudi, da je udeležba njihova dolžnost. Ko neki populaciji neko dejanje predstaviš kot obvezno, ga inkorporira v drugo vrsto vrednote.« A to glede na prakso ni ravno učinkovit način. Obvezno volilno udeležbo brez kazni poznajo na primer v Grčiji in na Cipru. Tam je udeležba na zadnjih evropskih volitvah komaj presegla 50 odstotkov. »Če bi že takoj na začetku predlagali uvedbo kazni, bi nasprotnikom sprememb volilne zakonodaje dali premočan argument v boju proti spremembam,« pojasnjuje Keber. »Po mojem bi obvezno udeležbo na volitvah veljalo uzakonjati postopno. Če bi se zadeva prijela in bi večina volilnega telesa volilno udeležbo sprejela kot obveznost, pa bi lahko morda razmislili tudi o simbolični kazni.«

Kot še pravi Keber, morebitne širše podpore spremembi pri drugih strankah niso preverjali. Zelo verjetno je dvetretjinska parlamentarna večina za tak predlog misija nemogoče. Bi bilo pa zanimivo slišati uradne strankarske utemeljitve o zadevi. Navsezadnje si vse prizadevajo za čim višjo volilno udeležbo, s svojim ravnanjem pa jo kvečjemu zmanjšujejo …