Menstrualni dopust

V vzhodnoazijskih državah je že vrsto let uzakonjena pravica delavk do plačane odsotnosti z dela zaradi menstruacije. A zaradi težnje po večji enakosti med spoloma zdaj ureditev postaja sporna, je poročal časnik Atlantic. Vprašanje je, ali pri tej dodatni ugodnosti, s katero naj bi ženskam priznavali drugačne potrebe kot moškim, ne gre le za dodatno diskriminiranje – pripisovanje šibkost in velike dojemljivosti za hormonske spremembe, s čimer so ženske odrinjene od delovne aktivnosti.

»Uzakonjenje prostih dni zaradi menstrualnih težav normalizira menstrualne bolečine in slabo počutje,« pojasnjuje doc. dr. Renata Šribar, antropologinja in raziskovalka na Fakulteti za podiplomski humanistični študij. Med vzroki za menstrualne težave je namreč tudi predstavljanje menstruacije kot zdravstvene hibe.

Vsem znan je na primer predmenstrualni sindrom (PMS), obdobje, ko naj bi bile ženske še posebej razdražljive in naj bi se končalo z začetkom menstrualne krvavitve. In čeprav, kot poudarja Renata Šribar, »spremembe psihofizičnega počutja zaradi hormonskih sprememb doživljajo tudi moški«, za moško »obdobje razdraženosti« ni poimenovanja, niti ne znaka, kdaj bi morali nehati biti »tečni«. So se pa domnevne čustvena nestabilnost, izčrpanost in nezbranost žensk v času menstruacije že zlorabile za upravičevanje nižjih plač žensk, češ da so vsak mesec nekaj dni manj produktivne.

Kljub relativizaciji menstrualnih težav je treba reči, da je nekaterim ženskam med menstruacijo res neprijetno. Simptomi so podobni tistim, zaradi katerih bi si prosto vzeli tudi moški. Te ženske bi bile gotovo vesele nekaj dodatnih prostih dni na leto, ko bi lahko težavno obdobje preživele doma, ne da bi za to potrebovale »dovoljenje« zdravnika.

A ko govorimo o uveljavitvi menstrualnega dopusta, moramo upoštevati tudi posamično kulturno okolje, kako to pojmuje menstruacijo in družbeno enakost žensk, poudarja antropologinja. »Težavna menstruacija v Sloveniji ni množičen pojav. Uzakonjenje plačane odsotnosti žensk zaradi poroda in nege dojenčka ženske pri delu diskriminira. Kako torej pričakovati, da menstrualni dopust ali možnost takega dopusta ne bi delovala kot zgolj še ena zaposlitvena in karierna ovira? Je v naših krajih to, čemur poljubno pravimo pozitivna diskriminacija, dobro sprejeto? Nikakor ne, najbolj evidenten dokaz je vztrajna stigmatizacija kvot.«

Ženske so zaradi gospodarske krize na slabšem od moških, opozarjajo feministke in drugi. S krčenjem javnih storitev se nega in vzgoja otrok selita v gospodinjstva, v katerih ženske še vedno opravijo več nalog kot moški. Tako so odrinjene s trga dela in okrnjena je možnost njihove samostojnosti. Raziskave še kažejo, da so na ravni EU ženske prej odpuščene kot moški.

Če bi uvedli menstrualni dopust, bi bil ta nekakšen praznik, še pravi Renata Šribar, »le da v zvezi s položajem žensk tu in zdaj ni kaj praznovati, če pa bi bilo, bi si tak prazničen dan zaslužili tudi moški«.