Generacija Erasmus Evropskega parlamenta ne dojema kot odlagališče

Moč Evropskega parlamenta se ne prenaša v strankarsko politične boje. Zato je tvorba »Evropska unija« videti zelo tehnokratska in odtujena, glede na izbor strank pa zelo neatraktivna. Tudi v predvolilni kampanji ne izvemo, v čem je razlika med socialdemokratskim in krščansko demokratskim poslancem. Pregled glasovanj kaže, da v največ primerih prav velike stranke glasujejo enako. Državljani pa bi pričakovali, da je parlament arena, v kateri se družbeni konflikti prevajajo v strankarsko politične boje, politolog Andreas Maurer v pogovoru za Der Standard odgovarja na vprašanje, kako si razlaga veliko razliko med zanimanjem ljudi za EU in vplivom, ki ga ima EU na njihova življenja.

Evropski parlament je po njegovih besedah močan le, ko se lahko enakovredno pogaja s Svetom EU, ki v EU predstavlja države članice. Če je glasovanje v odboru parlamenta tesno in je ta rezultat osnova za pogajanja s Svetom EU, obstaja tveganje, da se ta večina podre. Parlament ima zato vedno interes, da so odločitve sprejete s čim bolj močno večino, ki praviloma dosega 70 do 80 odstotkov.

Kljub temu mladi Evropski parlament ne dojemajo več kot odlagališče za odslužene politike oziroma politike, ki bi se jih doma radi znebili. Generacija Erasmus spoznava, da je o določenih političnih področjih mogoče razpravljati samo na ravni EU. Med ta področja recimo sodijo zavrnjeni sporazum proti ponarejanju Acta ali mednarodni trgovinski sporazumi. Za mlajše nacionalni parlament pogosto ne igra nobene vloge. Postopek sprejemanja zakonodaje dopušča tudi več osebne note. Vedno imamo poročevalca Evropskega parlamenta, ki ima glavno besedo in se pogaja s Svetom EU. To odpira veliko možnosti za oblikovanje predlogov, ki jih na nacionalni ravni ni.

Bo eden od petih kandidatov strank res postal nov predsednik Evropske komisije? Andreas Maurer: »Če bo volilna udeležba tako visoka, kot je bila leta 2009, in bo rezultat obeh največjih strank blizu skupaj, bosta Schulz in Juncker dva dni po volitvah na večerji Evropskega sveta sodelovala iz zadnje sobe. Po mojem mnenju bodo na koncu spet oblikovali neke vrste veliko koalicijo. Odločeno ne bo le o novem predsedniku Evropske komisije ampak tudi o predsedniku Evropskega sveta. Zelo bi me presenetilo, če Juncker ne bi bil kandidat tudi za naslednika Hermana van Rompuya. Ne smemo pozabiti: Juncker sploh ne kandidira za poslanca Evropskega parlamenta. Njegovo srce bije za Evropski svet.« (er)