Evropske volitve: poraz predstavniške demokracije

Udeležba na volitvah v Evropski parlament je bila le 24-odstotna. Po uradnih, a delnih in začasnih rezultatih, bodo mandat dobili trije kandidati z liste SDS, dva kandidata NSi+SLS, med Brusljem in Strasbourgom pa naj bi se prihodnjih pet let vozili Igor Šoltes, Ivo Vajgl in Tanja Fajon. Več >>

SDS je prejela 24,86 odstotka glasov, NSi in SLS 16,64; Šoltes 10,5; DeSUS 8,16; SD 8,05; PS 6,62; Združena levica 5,48;  Kacin 4,86; SNS 4,05; Sanjska služba 3,59; Piratska stranka 2,58; Solidarnost 1,67; DL 1,12; Zares 0,91 ; Zeleni 0,73; Slovenski narod 0,35

Gregor Virant je zaradi slabega rezultata odstopil kot predsednik Državljanske liste, še pa ostaja v stranki.

V SD napovedujejo "posledice" za slab rezultat. Predsednik stranke Igor Lukšič, nosilec liste, ni bil izvoljen za evroposlanca. V Bruslju bo še en mandat imela Tanja Fajon. Podpredsednica SD je Lukšiča premagala s preferenčnimi glasovi.

Javnomnenjske raziskave, ki jih je za Mladinin projekt Alternative Evrope izvajala agencija Ninamedia, so sicer napovedovale okrog tretjinsko udeležbo. "V primeru nizke udeležbe, bodo na boljšem SDS in NSi, ker imajo najbolj zveste volivce," je ob zadnjih meritvah dejal analitik Nikola Damjanič.

Peščica "najzvestejših" je očitno res odločila za apatično večino. "Sanjsko službo" so dobili Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver, s skupne liste NSi in SLS Franc Bogovič in Lojze Peterle, poleg njih pa še Igor Šoltes (Verjamem), Ivo Vajgl (DeSUS) in, kot že rečeno, Tanja Fajon (SD).

Nizka udeležba je znak nezaupanja v politiko, poudarjajo politični analitiki. "Zaskrbljujoče je, da ne volimo programov, ampak volimo ljudi, kot v kakšnem resničnostnem šovu," je opozoril Miha Kovač.

Udeležbo morda lahko beremo tudi kot opozorilo predsedniku republike Borutu Pahorju, naj premisli o volitvah v juliju.

Volitve na ravni EU

Volilna udeležba je bila po večini držav članic občutno višja kot pri nas, ocene kažejo na 43-odstotno udeležbo na ravni EU, kar je toliko kot leta 2009 in dva odstotka manj kot na evropskih volitvah leta 2004.

Tudi na ravni EU so zmagali krščanski demokrati. Evropska ljudska stranka (EPP), ki se ji bodo priključili evroposlanci SDS, NSi in SLS, naj bi prejela 28 odstotkov glasov in imela 212 poslancev. Kandidat EPP za predsednika Evropske komisije je Jean-Claude Juncker, ki naj bi nadomestil Barossa, ki je tudi del EPP.
Socialni demokrati naj bi prejeli 25 odstotkov glasov in imeli 185 poslancev od 751. Liberalci in demokrati (ALDE), del katerih je bil v preteklem mandatu tudi Vajgl, naj bi imeli 71 mandatov, Zeleni 55, Združena evropska levica naj bi bila s 45 poslanci peta po velikosti. Nepovezanih poslancev naj bi bilo 40.

V veliko državah so dovolj glasov za izvolitev v Evropski parlament dobile skrajnodesničarske nacistične in fašistične liste. Madžarka Jobbik je prejela 14,7 odstotka glasov, grška Zlata zora deset odstotkov, nemški Nacionalna stranka (NDP) in Alternativa za Nemčijo (AfD), ki ji mnogi očitajo, da je prikrito nacistična, sta skupno prejeli osem odstotkov glasov - volilnega praga v Nemčiji ni. Italijanska Severna liga (Lega nord) je prejela šest odstotkov glasov. Skupaj s kandidati list, ki so proti migraciji in priseljevanju, naj bi imele  skrajnodesničarske liste okrog 140 poslancev.

Iz Avstrije naj bi v Evropski parlament odšla koroška Slovenka Angelika Mlinar, nosilka liste stranke Neos.
V Nemčiji, ki ji gre gospodarsko najbolje, so največ glasov dobili krščanski demokrati Angele Merkel, v Grčiji Syriza. V Franciji so obveljale predvolilne napovedi - zmagala je skrajnodesničarska Nacionalna fronta Marine Le Pen. V Italiji je ob 60-odstotni udeležbi največ glasov prejela stranka premierja Mattea Renzija, sledi pa Gibanje pet zvezd Beppeja Grilla. (er)