Ninamedia ponovno najboljša

Agencija Ninamedia je za Mladinin projekt Alternative Evrope od marca opravila več meritev, katera od list bo na evropskih volitvah dobila dovolj glasov za uvrstitev v Evropski parlament. Dobro blago se samo hvali, zato naj pohvalimo: napovedi so bile znova izjemno natančne. Več >>

Po začasnih uradnih rezultatih volitev v Evropski parlament, ki se jih je udeležilo 24 odstotkov volivcev (okrog 411.600) je SDS prejela skoraj 25 odstotkov glasov, NSi+SLS 17, lista Verjamem Igorja Šoltesa 10,5 odstotka, DeSUS in SD pa po osem odstotkov. Ostale stranke niso zbrale dovolj podpore, da bi njihovi kandidati za evroposlance to tudi postali.

In kaj je le nekaj dni pred volitvami za Alternative Evrope napovedala agencija Ninamedia?

SDS naj bi po napovedih dobila 27 odstotkov in do tri mandate; NSi+SLS 19 odstotkov in dva mandata; Šoltes 9,6 odstotka in mandat. Odstopanja so bila minimalna: »Dvoodstotno odstopanje je globoko znotraj intervala zaupanja. To so tako minimalni odkloni, da jih sploh ne štejemo za odklone. Mi nismo vedeževalci, ne moremo zadeti »v nulo«. Če ob meritvah v petek 35 odstotkov anketirancev trdi, da bodo prišli na volitve, pride pa jih nato le 24 odstotkov, je vprašanje, kam uvrstiti teh deset odstotkov, ki so se malce zlagali,« pojasnjuje analitik Nikola Damjanić. »Napovedali smo pravo razmerje, pet poslancev pomladnim strankam in tri ostalim. Tudi ostale napovedi so bile znotraj intervala zaupanja. Morda sta SDS in združeni NSi in SLS manj odstotkov dobili zaradi Sanjske službe, ki je dobila več glasov, kot smo napovedali.«

Možnost izvolitve so v Ninamedii obetali še Ivu Vajglu in kljub izjemnemu padcu priljubljenosti Igorja Lukšiča listi SD. V Bruselj res ne gre nosilec liste in predsednik stranke, ampak bo še en mandat imela druga na listi Tanja Fajon. »Lukšič je popolnoma nepriljubljen, stranka SD pa vseeno dovolj močna, da jim je uspelo izvoliti Tanjo Fajon. Za Vajgla pa lahko rečemo, da je odlično izbral stranko. Praktično ni mogel izgubiti. Zaznavamo, da DeSUS na nacionalni ravni kotira bolje kot SD, gre proti desetim odstotkom podpore. Poleg tega so volivci stranke DeSUS populacija, ki najbolj redno hodi na volitve. Vajgl tudi ni nerazpoznavna figura in po psihofizičnih lastnostih sodi med upokojence. Prve meritve so mu sicer kazale slabo, potem pa mu je priljubljenost rasla. Ljudje so skozi kampanjo zaznali sinergijo med njim in stranko, da je zastopnik DeSUSa in da ga je treba voliti,« pravi Damjanić.

Tudi Jože Mencinger na listi PS je bil v igri za mandat, a se ni izšlo – prejel je 5,6 odstotka glasov, napoved pa je bila 7,8 odstotka. Damjanić razlog za neizvolitev vidi v razpadu stranke PS tik pred volitvami.

Kljub napovedim, da bo mandat zagotovo dobil, je brez »začasnega dela« ostal Jelko Kacin. Namesto predvidenih 8,5 odstotka je prejel pet odstotkov glasov. »Tukaj smo malce udarili mimo,« priznava Damjanić. »Kacin bi verjetno dobil osem odstotkov, če bi bila udeležba deset odstotkov višja. Odločite za samostojni nastop se mu ni obrestovala. Motivacija pri njegovih potencialnih volivcih je bila nižja kot pri ostalih, za katerimi stojijo stranke.«

Tudi ostalim listam, ki se niso uspele prebiti v Bruselj, je Ninamedia zelo dobro napovedala, koliko podpore bodo dobile. Odstopanja so podobna kot pri izvoljenih strankah – napoved odstopa do okrog dveh odstotkov.

Združena levica je dobila 5,5 odstotka glasov, napovedovali pa smo jim štiriodstotno podporo. SNS je dobila 4,1 odstotka glasov, napoved je bila 4,6 odstotka. Sanjska služba je prejela okrog 3,5 odstotka glasov ob napovedi 1,5 odstotka. Pirati so prejeli 2,6 odstotka glasov ob napovedi enega odstotka. Ostale liste so prejele pod dva odstotka glasov.

»Ninamedii sicer očitajo, da rezultate prirejamo. Samo tisti, ki se ne spozna na te posle, nam lahko kaj očita. Tisti, ki se s tem ukvarjajo, ki vedo, kako se tem stvarem streže, pa se bodo gotovo strinjali, da smo že tretjič izjemno dobro napovedali volilni izid.« (er)