Vrh EU sprožil posvetovanja o prioritetah in vodilnih položajih

Voditelji članic EU so po analizi naukov evropskih volitev sprožili posvetovanja o prioritetah v prihodnjih petih letih in imenovanjih na vodilne položaje. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je dobil mandat za posvetovanja s članicami o prioritetah in za posvetovanja z Evropskim parlamentom o položaju predsednika Evropske komisije.

Prioritete morajo vključevati rast in delovna mesta, so voditelji s ponavljanjem starih gesel izpostavljali potrebo po spremembah, novi smeri Evrope, ki da jo narekujeta temeljna nauka volitev - nizka volilna udeležba in vzpon evroskepticizma.

Spremembe v evropski politiki zahtevata predvsem francoski predsednik Francois Hollande in britanski premier David Cameron, ki so ju na evropskih volitvah hudo porazili skrajni evroskeptiki.

Najprej je treba doreči prioritete, nato osebe na vodilnih položajih, ki jih bodo sposobne uresničevati, kar pomeni, da mora imeti bodoči predsednik Evropske komisije široko večino v Evropskem parlamentu, so še izpostavljali voditelji. To bo vodilo v procesu posvetovanj o kandidatu za predsednika Evropske komisije in drugih ključnih položajih, ki so ga prav tako sprožili voditelji.

Van Rompuy je pojasnil, da se bo pogovarjal s političnimi skupinami, ki bodo sestavljale nov parlament. Rok za oblikovanje političnih skupin je 24. junij. Ustanovna seja parlamenta bo 1. julija. Po zaželenem scenariju naj bi bil predsednik komisije znan sredi julija, a to je zelo optimistično pričakovanje, saj je neznank zaradi različnih interesov med članicami ter evropskimi strankami in institucijami še ogromno.

Predsednik potrebuje kvalificirano večino članic in absolutno večino v parlamentu. Kandidata predlagajo voditelji članic, nato o njem glasuje parlament.

V Evropskem parlamentu vztrajajo, da mora predsednik komisije postati eden od »spitzenkandidatov« v volilni kampanji, s katerimi so želeli zvišati volilno udeležbo, a so dejansko z obljubo volivcem, da odločajo tudi o predsedniku komisije, prekoračili Lizbonsko pogodbo, ki določa le, da je treba pri imenovanju predsednika upoštevati izid volitev.

Po volilni logiki bi predsednik komisije moral postati kandidat najmočnejše desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Jean-Claude Juncker. V parlamentu tudi svarijo pred resnimi težavami, če bi voditelji za kandidata predlagali nekoga, ki ne prihaja iz vrst petih »spitzenkandidatov«.

A veliko voditeljev opozarja na dejstvo, da ni avtomatizma med imenovanjem predsednika in izidom volitev. Tudi nemška kanclerka Angela Merkel iz vrst EPP, ki izpostavlja potrebo po široki večini. »Ničesar ne izključujem niti ne vključujem,« je dejala.

Avstrijski kancler Werner Faymann iz vrst evropskih socialdemokratov je eden redkih voditeljev, ki opozarja, da je treba volivcem po volitvah govoriti isto kot pred njimi.

Po trenutni sliki sodeč, se lahko proces odločanja o vodilnih položajih v uniji - o predsedniku komisije, parlamenta in Evropskega sveta, visokem zunanjepolitičnem predstavniku ter šefu evroskupine - precej zavleče in celo povzroči institucionalno krizo.

»Evropa ni dovolj močna, da bi si lahko privoščila nove krize ... Institucionalna kriza bi bila res slabo sporočilo od nas,« je posvaril luksemburški premier Xavier Bettel.

Institucionalna kriza bi namreč ohromila delovanje unije in uresničevanje tako starih kot novih prioritet ter ljudem posredovala ravno nasprotno sporočilo od želenega - da so evropske institucije nesposobne učinkovito ukrepati. Slabo mnenje o evropskih institucijah pa je prav eden glavnih razlogov za nizko volilno udeležbo in vzpon evroskepticizma. (sta, er)