Veliko bo kompromisov in kravjih kupčij

Evropskemu parlamentu tudi letos ni uspelo pritegniti volivcev, katerih ravnodušnost izhaja iz prepričanja večine državljanov, da je na evropskih volitvah »malo v igri«, saj ne odločajo o sestavi Evropske komisije ne o njeni politiki, v analizi letošnjih volitev navajajo izvedenci bruseljskega inštituta EPC Janis A. Emmanouilidis, Corina Stratulat in Fabian Zuleeg.

Janis A. Emmanouilidis ocenjuje, da stabilizacija volilne udeležbe pri 43 odstotkih še ne pomeni, da je bil trend upadanja zaustavljen. Medtem ko so na Slovaškem, Poljskem in Češkem zabeležili rekordno nizko volilno udeležbo, Corina Stratulat meni, da se volilna udeležba v državah, kot so Nemčija, Grčija in Švedska, najbrž ni zmanjšala zaradi večjega zavedanja javnosti o pomembnosti EU za nacionalno politiko v kontekstu krize. Poleg tega so nekatere države imele na isti dan kot evropske volitve še nacionalne volitve (v Litvi so recimo imeli predsedniške volitve) in to je tudi vplivalo na višjo volilno udeležbo.

Relativno nizka volilna udeležba je po mnenju Corine Stratulat postavila pod vprašaj proces za imenovanje novega predsednika Evropske komisije. Eksperiment z vodilnimi kandidati ni bil ustrezno izveden in potrebuje dodatne izpopolnitve. Janis A. Emmanouilidis pa razlaga, da je proces, kako izbrati predsednika Evropske komisije, jasno določen v lizbonski pogodbi, a to določbo v Evropskem parlamentu in državah članicah različno razlagajo. Zaradi tega lahko pride do »bitke« med parlamentom in voditelji držav članic. Ta boj pa se lahko spremeni v vojno. Do takrat, ko bo znan kandidat za predsednika Evropske komisije, bo veliko kompromisov in kravjih kupčij, napoveduje Janis A. Emmanouilidis, še posebej, ker je predsednik britanske vlade David Camron že napovedal, da ne bo podprl ne konservativca Jeana-Clauda Junckerja ne socialista Martina Schulza, predsednik madžarske vlade Viktor Orban pa ne podpira Junckerja. Zaradi tega ne Juncker ne Schulz ne bo postal predsednik Evropske komisije ampak nekdo tretji kot kompromisni kandidat.

Corine Stratulat pa opozarja, da bo volivcem težko razložiti to odločitev, saj so jih pred volitvami prepričevali, da bo eden od vodilnih kandidatov postal predsednik Evropske komisije.

Eksperimenta z vodilnimi kandidati ne gre ocenjevati prehitro, a zahteva izboljšanje do prihodnjih volitev, nadaljuje Janis A. Emmanouilidis. Nacionalne vlade morajo dati več pozornosti povezavi med evropskimi volitvami in kandidaturami za predsednika Evropske komisije, ki so jih prodajali volivcem kot rešitev, ki jim omogoča večji vpliv pri vodenju EU.

Fabian Zuleeg je prepričan, da bomo v EU sedaj videli širitev »britanske bolezni«, tudi v najbolj proevropskih državah imajo ljudje dovolj »več Evrope«, zato se bo težko lotiti reševanja problemov, s katerimi se EU sooča. (er)