Nepregledno, negospodarno, neučinkovito

Uporaba sredstev, namenjenih za dodatno strokovno pomoč poslancem, je izpostavljena tveganjem za korupcijo, nasprotje interesov in prikrito financiranje političnih strank oziroma povezanih oseb, je konec leta 2012 opozorila protikorupcijska komisija (KPK). Do državnega zbora je kritično tudi računsko sodišče, ki je le končalo pregled zagotavljanja strokovne pomoči poslancem.

Več kot polovica od skoraj šestih milijonov evrov, kolikor so poslanske skupine od začetka leta 2012 do februarja 2014 porabile za »kakovostnejše delo« poslancev, je bila namenjena za plače strokovnih sodelavcev poslanskih skupin. Zagotovil, da so res bili »strokovnjaki«, ni, ugotavlja računsko sodišče, saj poslanci niso postavili nikakršnih omejitev glede stopnje izobrazbe ali delovnih izkušenj svetovalcev.

Poleg tega so poslanske skupine zaposlile kar člane strank in ti so nato namesto strokovnih opravljali zgolj administrativna dela in dela za stranko. Dvanajst svetovalcev so vodje poslanskih skupin PS, SD, DL in NSi neupravičeno uvrstili v veliko previsok plačni razred. Kdo natančno je prejemal višjo plačo, kot bi jo smel, ne vemo, med zaposlenimi strankarskimi strokovnjaki pa so med drugimi Gašpr Predalič (sin generalnega sekretarja Janševe vlade Boža Predaliča) in Jernej Pavlin (tiskovni predstavnik in svetnik SDS), Jernej Vrtovec (tiskovni predstavnik NSi), soustanovitelj PS Dejan Kmetič in mestna svetnica PS Nives Cesar …

Preostalih 2,5 milijona evrov so poslanske skupine porabile za najem zunanjih sodelavcev. Tudi tu omejitev, koga lahko najamejo in za kaj, ni. In tudi v tem primeru so poslanci umanjkanje izrecnih omejitev zlorabili. »Državni zbor ni obvladoval tveganja nenamenske, negospodarne, neučinkovite in nepregledne porabe sredstev,« so zapisali revizorji. Vodje poslanskih skupin so najemali storitve pravnih in fizičnih oseb, s katerimi so poslanci v preteklosti že sodelovali. Računsko sodišče v naročilih ni zasledilo, da bi ceno storitev preverjali na trgu ali se o njej pogajali.

V desetih primerih, v skupni vrednosti 325 tisoč evrov, je bila pogodbena vrednost določena kar pavšalno, in sicer pri poslanskih skupinah PS, DL in SDS. Prejemnika sta bila med drugimi podjetje Taba, ki je v lasti Nives Cesar, in podjetje Korpus, ki je v lasti Stojana Pelka, njegov prokurist pa je Bogdan Biščak. SDS je namesto dejansko opravljenega dela svojemu dolgoletnemu poslancu Bogomirju Zamerniku plačala kar pavšal, enako je DL ravnala pri Branku Babiču in Tomažu Štihu ter podjetju Inštitut za komunikacijski management, katerega lastnika nimata strokovnih objav.

Revizorji so zapisali, da so svetovalci opravljali tudi dela, ki jih ni mogoče neposredno povezati z delom poslancev in poslanskih skupin v državnem zboru. Ugotovili so še, da »v vseh primerih ni mogoče potrditi, da je strokovna pomoč poslancem prispevala h kakovosti njihovega dela«. Državnemu zboru so naročili, naj ugotovljene pomanjkljivosti odpravi.

Poslanci korupcijo na splošno obsojajo. Ustanovili so celo parlamentarno komisijo za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu, spregledali pa še en zapis KPK: »Opustitev in/ali kršitev dolžnega ravnanja v smislu nesmotrne, neupravičene, nenamenske ali s konfliktom interesov obremenjene porabe javnih sredstev z namenom zagotavljanja premoženjske ali nepremoženjske koristi tretjim osebam pomeni korupcijo.«