Španski Podemos kot alternativa skrajni desnici

Skrb zbujajoč uspeh skrajne desnice v Veliki Britaniji, Franciji in na Danskem na letošnjih evropskih volitvah naj bi bil posledica glasovanja ljudi proti politiki tradicionalnih strank na levici in desnici. Volivci naj bi s temi glasovi pokazali, da nasprotujejo neoliberalni gospodarski in socialni politiki, ki je privedla do povečanja neenakosti, negotovosti in revščine, zlasti zaradi varčevanja. Drugi razlog za uspeh skrajnih desničarjev naj bi bilo nezaželeno priseljevanje.

Luke Stobart v Guardianu ugotavlja, da so letošnje evropske volitve pokazale, da nasprotovanje politiki tradicionalnih strank ne pomeni vselej glasovanje za desnico. V Grčiji je s 27 odstotki glasov zmagala levičarska stranka Siriza, včasih vodilna stranka Pasok pa je dobila le 8 odstotkov glasov. Posebej zanimivi pa so rezultati v Španiji. Stranki, ki sta prevladovali od padca Francove diktature – vladna konservativna ljudska stranka in socialisti – sta dobili 50 odstotkov glasov potem, ko sta leta 2009 pobrali še 81 odstotkov vseh glasov. Mnogi volivci socialistov so odšli k komunistični združeni levici, ki je dobila 10 odstotkov glasov, in manjšim strankam, kot je katalonska republiška levica, ki si prizadeva za odcepitev Katalonije od Španije.

Pravo presenečenje pa je, da je 1,2 milijona glasov (8 odstotkov) na tokratnih evropskih volitvah zbralo novo gibanje, ki nasprotuje varčevanju in »politični kasti«, z imenom Podemos (Mi lahko). Obstaja le štiri mesece, za kampanjo je imelo na voljo le skromen proračun, mediji o njem tako rekoč niso poročali. Zdaj je tretja največja sila v več regijah, vključno z Madridom in Asturijo.

Gibanje Podemos je ustanovil Pablo Iglesias, ki je dobil podporo množic z vodenjem alternativnih televizijskih razprav in z neusmiljenimi napadi na vodilne politike in novinarje iz osrednjih poročil, skupaj z revolucionarno protikapitalistično levico in drugimi aktivisti. Njihov cilj je spremeniti »družbeno večino v politično večino«. Podemos ima sicer začetke v gibanju 15-M (Indignados), ki je leta 2011 zasedalo ulice.

15-M je pred letošnjimi volitvami opozarjalo na pomanjkanje »prave demokracije« s sloganom »oni (politiki) nas ne predstavljajo«. V nasprotju s tradicionalnimi strankami so proteste organizirali po principu predstavniške demokracije, 400 lokalnih skupin Podemos so vzpostavili po vsej Španiji in med mladimi, ki so se odselili v mesta v Evropi. Okrog 33 tisoč ljudi je sodelovalo pri izbiri kandidatov za evropske volitve.

Glavno strateško vprašanje je sedaj odnos Podemosa do komunistične združene levice. Za skupno kandidatno listo se niso mogli dogovoriti, ker je komunistična levica nasprotovala izbiri kandidatov po sistemu predhodnih volitev. Nadalje je komunistična levica na lokalni ravni pogosto stopila v vlado s socialisti.

Luke Stobart ugotavlja, da je gibanje Podemos kljub temu že dokazalo, da nasprotovanje obstoječi politiki lahko uspešno izvede tudi levica, ne le desnica. V večini držav je progresivna »antipolitika« bolj volja kot družbeno ali politično gibanje. Zdaj je vprašanje, ali je ta duh mogoče spremeniti v alternativo vpijoči desnici. (er)