Brezvetrje

Prejšnjo, volilno nedeljo je v Senožečah in okoliških krajih na volišča odšlo bistveno več ljudi kot na povprečno slovensko volišče. Ne zato, ker bi jih tako zelo zanimale volitve poslancev v evropski parlament, temveč zato, ker je tam hkrati z evropskimi volitvami potekal tudi posvetovalni referendum o postavitvi polja vetrnih elektrarn Senožeška brda. Pri 64-odstotni volilni udeležbi je proti postavitvi vetrnic glasovalo 58 odstotkov upravičencev.

Prevladal je glas tistih, ki nasprotujejo umeščanju vetrnih elektrarn v občutljivo kraško okolje in ki svarijo pred poslabšanjem bivalnih razmer zaradi motečega in domnevno zdravju škodljivega hrupa, ki ga vrteče se vetrnice povzročajo. Kljub negativnemu izidu referenduma pa se niti investitor, družba Vepa, niti država še nista pripravljena odreči projektu. Izid referenduma, ki je bil posvetovalne narave, ni zavezujoč. »Ministrstvo bo izvajanje projekta nadaljevalo ob upoštevanju izida referenduma oziroma tako, da bodo vetrnice v lokalnem okolju sprejemljive v največji možni meri,« so odgovorili z ministrstva za infrastrukturo in prostor. Pogovore naj bi nadaljevali v posebni delovni skupini, v kateri naj bi sedeli predstavniki vseh zainteresiranih strani.

Predstavniki investitorja si izid referenduma razlagajo zelo kreativno. »Referenduma se je udeležilo 63,5 odstotka volilnih upravičencev v krajevni skupnosti, to pomeni, da jih je več kot tretjina ostala doma. Proti postavitvi vetrnih elektrarn je glasovalo 59 odstotkov tistih, ki so se referenduma udeležili, kar je 37 odstotkov volilnih upravičencev v tej krajevni skupnosti, torej manj kot polovica, zato težko trdimo, da več kot polovica prebivalcev ne podpira vetrnic,« pravi direktor družbe Vepa Aleš Musić. Izidi so po njegovem pokazali, »da bo treba s krajani še tesneje sodelovati in se še veliko pogovarjati, kaj je sprejemljivo in kaj ne«.

Za Diega Loredana, predsednika civilne iniciative, ki nasprotuje postavitvi vetrnih elektrarn, je seveda izid referenduma ’jasen in glasen’ NE: »Odziv investitorja in države smo pričakovali. Zdi pa se nam nesramno, da še naprej vztrajajo pri svojih načrtih, čeprav so v vseh dozdajšnjih predstavitvah trdili, da bodo upoštevali voljo ljudi.«

Občina Divača na drugi strani stoji za izidom referenduma, ki so ga izglasovali njeni svetniki, ima pa pri spoštovanju volje ljudi omejene pristojnosti, pravi župan Drago Božac. Občina sicer lahko zavrne umestitev vetrnih elektrarn v občinski prostorski načrt, a država njene odločitve pri sprejemanju državnega prostorskega načrta ni dolžna upoštevati. »Menimo pa, da ne gre negirati volje ljudi, izražene na najbolj demokratičen način, in da bo ta volja tudi nekaj ’štela’ pri sprejemanju vladnih odločitev.«