Kaj prinese ignoranca?

Lendava je pri črpanju evropskih sredstev med uspešnejšimi pomurskimi občinami. Zadnja leta je iz različnih skladov in programov pridobila skoraj deset milijonov evrov, za energetsko prenovo vrtca in doma starejših, za ureditev turistične ceste, za kanalizacijsko infrastrukturo, za ureditev mestnega jedra, za postavitev razglednega stolpa, pa čeprav je ta projekt zaradi protestov zdaj v fazi »novega preverjanja strokovnih rešitev«.

S stališča volivcev pa je Bruselj za Lendavčane daleč, volilni okraj Lendava je imel namreč na evropskih volitvah najnižjo volilno udeležbo. Že nasploh v Sloveniji je bila ta nizka, samo 24,1-odstotna, v Lendavi pa le 15,8-odstotna. Z drugimi besedami: od 22.164 volilnih upravičencev jih je na volišča odšlo samo 3504. Zakaj? »Prvi razlog je razočaranje ljudi nad politiko, še pomembneje pa je, da ljudje čutimo premalo konkretnih učinkov politike na vsakdanje življenje, to še posebej velja za evropske volitve,« razmišlja ekonomist Jožef Gerenček iz Lendave. »Ljudje vidijo, da so cene evropske, plače in pokojnine pa ne. Vsi smo veseli, da imamo dobro kanalizacijsko in vodovodno omrežje, a tega ljudje ne povezujejo z Evropo. Kako pa naj bi tisti s 400 evri pokojnine volili poslance, ki imajo tudi 20-krat višje mesečne dohodke? Gre za razočaranje, ki se kaže na napačen način.«

Pred petimi leti so evropske volitve v Bruslju povzročile pretres. Evropske politične elite je zaskrbela volilna udeležba, ki je bila rekordno nizka, 43-odstotna; od prvih evropskih volitev leta 1979 se počasi, a vztrajno znižuje. Zakaj tolikšna apatija, so tuhtale evropske politične elite? Avstrijska profesorja Peter Grand in Guido Tiemann sta na londonskem LSE predstavila raziskavo, pa kateri »se evropski državljani volitev leta 2009 niso udeležili, ker niso imeli dovolj občutka, da jim bo glasovanje prineslo kakršnekoli koristi«. V Bruslju so za letošnje volitve pripravili poseben načrt, kako na volišča privabiti več volivcev. Izpeljali so 16 milijonov evrov vredno informacijsko kampanjo »ukrepaj.sodeluj.vplivaj«, pripravili so soočenje kandidatov za evropske komisarje, informacijske pisarne v posameznih državah pa so dobile finančna sredstva, s katerimi naj bi ljudi privabile na volišča. V nedeljo zvečer so se v Bruslju oddahnili. Na evropskih volitvah je v vsej Evropi volilna udeležba prvič narasla. Leta 2009 je bila 43-odstotna, letos, na srečo, višja, 43,09-odstotna …

Kar je malo, a hkrati veliko več kot v Sloveniji. Zelo nizka volilna udeležba je paradoks. Nikoli doslej volivci niso imeli toliko izbire, še posebej med levimi strankami, nikoli ni bilo toliko novih obrazov, toliko tehtnih premislekov o pomenu prenove Evropske unije. Še več, v zadnjih petih letih je Slovenija zaradi varčevalne politike komisije prvič občutila, kako lahko evropske institucije vplivajo na življenje posameznika. In ti so imeli možnost, da to politiko spremenijo. Lahko bi volili Združeno levico, Jožeta Mencingerja, Solidarnost, a ti za volivce očitno niso bili dovolj prepričljivi. Hkrati se je v Sloveniji razširilo prepričanje, da so vsi politiki enaki, da vsi kradejo, da je čisto vseeno, kdo vlada v Ljubljani, kdo sedi v Bruslju. Volitve naj bi bile torej farsa. A kadar zavlada apatija, zmagujejo stranke z zvesto volilno bazo, zmagujejo desni populisti, ki za težave v družbi krivijo druge. To se je zgodilo v Sloveniji, to se je zgodilo tudi v Evropi. »Kadar je vse enako, zmaguje Janša,« opozarja Slavko Gaber. Za nizko volilno udeležbo v prvi vrsti seveda ne morejo biti krivi volivci, zanjo so krivi tudi politiki in mediji, ki volivcev niso prepričali, da je to, kar se dogaja v Bruslju, pomembno. Pa je volilni bojkot prava rešitev? Temeljna ideja bojkota je protest, ki temelji na prepričanju, da bo nizka volilna udeležba politike zdramila. Za zdaj jih ni, ne v Sloveniji ne v Evropi. Nasprotno. Zaradi bojkota se potrjujejo stara politična razmerja.

Edini, ki so bojkot jasno artikulirali, so bili anarhisti. V izjavi Federacije za anarhistično organiziranje je zapisano, »da zavračajo obe možnosti, ki sta nam predstavljani: tako podporo EU prek volitev v evropski parlament kot tudi kampanjo za izstop iz EU«. Zavzemajo se »za federativno povezovanje z drugimi, neodvisno od sleherne obstoječe državne strukture, pa naj bo ta nacionalna ali evropska«. Za njihovimi stavki se skriva dejaven premislek o družbi in politiki.

A drugače je, če se volitev volivci ne udeležijo, ker naj bi bila ignoranca oblika upora. V resnici ni. Ignoranca izvoli tiste, ki jih večina volilnih abstinentov ne bi obkrožila. Ljudi, ki iz Francije mečejo imigrante, ki v Nemčiji propagirajo nacionalsocializem, ki na Madžarskem preganjajo Jude. Ignoranca krepi moč desničarskega populizma. Tudi v Sloveniji smo v evropski parlament poslali tri posameznike iz stranke, ki bi od zunaj nadzirala slovensko pravosodje, ker to preganja korupcijo. V absolutnih številkah je sicer SDS volilo manj kot šest odstotkov volivcev v Sloveniji.