ECB bo odprla svoj arzenal, a koliko nabojev bo izstrelila?

Počasna rast evrskega gospodarstva, nizka inflacija in visoka brezposelnost - vse to so razlogi, zaradi katerih bo svet ECB najverjetneje znova ukrepal. Poleg znižanja obrestnih mer se omenja tudi možnost novih ugodnih posojil. In kaj se bo zgodilo, če ECB ne bo ukrepala? Trgi tega ne bodo sprejeli dobro, opozarjajo analitiki.

Največji glavobol Evropski centralni banki (ECB) trenutno predstavlja grožnja deflacije. Inflacija v območju evra že osem mesecev vztraja pod enim odstotkom, kar je prvi mož osrednje denarne ustanove v območju evra Mario Draghi označil za nevarno območje, poročajo tuje tiskovne agencije.

Cene življenjskih potrebščin so se v območju evra maja zvišale za 0,5 odstotka, kar je toliko kot marca, aprila pa je bila inflacija 0,7-odstotna. ECB si želi, da bi se inflacija na srednji rok gibala blizu, a malenkost pod dvema odstotkoma, kar pomeni, da so številke od tega cilja trenutno precej oddaljene.

Analitike skrbi, da bi lahko območje evra zdrsnilo v deflacijsko spiralo, podobno tisti, ki je skoraj 20 let dušila japonsko gospodarstvo. Draghi, ki že nekaj tednov poudarja, da je ECB pripravljena ukrepati, če bo inflacija vztrajala na tako nizkih ravneh, grožnjo deflacije sicer vztrajno zavrača. »Majska inflacija v območju evra, ki je bila nižja od pričakovanj, je zacementirala pričakovanja, da bo ECB v četrtek ukrepala,« je povedal ekonomist banke ING Martin van Vliet.

Nizka inflacija sicer ni glavni razlog za zaskrbljenost ECB. Ta teden objavljeni podatki so pokazali, da je indeks PMI, ki meri razpoloženje v predelovalni industriji v območju evra, maja dosegel najnižjo raven v šestih mesecih, medtem ko stopnja brezposelnosti v državah z evrom vztraja blizu 12 odstotkov. V ospredju pozornosti je bil v zadnjem času tudi krepak tečaj evra.

Draghi je na zasedanju prejšnji mesec povedal, da so junija pripravljeni ukrepati, da pa bodo prej preučili najnovejše napovedi o gibanju bruto domačega proizvoda in inflacije, ki jih bo objavila ECB. Na mizi imajo paket ukrepov, s katerimi želijo spodbuditi kreditno in gospodarsko aktivnost, vprašanje pa je, za katere se bodo odločili.

Skoraj gotovo je, da bo ECB znižala obrestne mere za 0,10 do 0,15 odstotne točke ali celo nekoliko več. Ključna obrestna mera od novembra vztraja na rekordno nizki ravni 0,25 odstotka, obrestna mera za mejno posojanje znaša 0,75 odstotka, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti, ki je zdaj pri nič odstotkih, pa bi lahko v četrtek zdrsnila v negativno območje.

To bi bil prvi primer, da bi katera od pomembnejših svetovnih centralnih bank eno od obrestnih mer znižala v negativno območje. Analitiki so o tej potezi Frankfurta sicer ugibali že kar nekaj časa. ECB naj bi s tem komercialne banke spodbudila, da bi denar raje posojale podjetjem, kot pa ga nalagale na varno pri ECB in za to še celo plačevale.

Analitiki pričakujejo tudi, da bo poskušala ECB finančni sistem v območja evra založiti s svežim denarjem. Bančni sektor je z ugodnimi dolgoročnimi posojili na vrhuncu krize dvakrat že podprla - od decembra 2011 je za to v dveh paketih skupaj namenila več kot 1000 milijard evrov.

Ekonomist Commerzbank Michael Schubert sicer pravi, da bi lahko ECB v zameno za posojila tokrat postavila določene pogoje. V preteklosti se je namreč zgodilo, da banke ugodnih posojil niso prenesle v realni sektor, malim in srednje velikim podjetjem, ki tvorijo hrbtenico evrskega gospodarstva. Nadaljnji ukrepi bodo zato verjetno vsebovali določene pogoje, je prepričan.

Ena od možnosti je tudi, da bi ECB posegla po t. i. kvantitativnem sproščanju oz. obsežnemu odkupovanju obveznic v slogu nekaterih drugih centralnih bank, kot sta britanska Bank of England in ameriška Federal Reserve, a večina analitikov meni, da do tega tokrat (še) ne bo prišlo.

In kaj se bo zgodilo, če ECB ne bo ukrepala? »Bil bi zelo presenečen, če se (v četrtek) ne bi nič zgodilo. Trgi tega ne bodo sprejeli dobro,« je dejal ekonomist banke Unicredit Marco Valli. Z njim se strinja tudi ekonomistka v družbi Capital Economics Jennifer McKeown. »Če ECB ta mesec ne bi ukrepala, bi bil to šok,« je dejala. »Gospodarske razmere v območju evra vsekakor upravičujejo odločno ukrepanje, še posebej inflacija, ki od oktobra vztraja pod enim odstotkom. Če ECB ne bo zadostila pričakovanjem, tvega, da bo razburila trge in okrnila svojo verodostojnost,« dodaja analitik družbe IHS Global Insight Howard Archer. (sta, er)