Spreminjanje zgodovine

Zavajajoča pojasnila odvetnikov v zadevi Depala vas

Ne želim nadaljevati polemike z odvetniki pripadnikov Slovenske vojske in Ministrstva za obrambo v zadevi Depala vas (»Spreminjanje zgodovine,« Mladina, 30. Maja 2014, str. 4, Jože Hribernik, Jože Ilc, Samo Jeras, Miha Velkavrh). Pa vendar se čutim dolžnega prispevati k razjasnitvi dejstev, zato nekaterih trditev odvetnikov ne morem pustiti brez odgovora.

1. Ne razumem, kaj pomeni trditev odvetnikov, da so bili organi za notranje zadeve s strani ministrstva za obrambo ob aretaciji Milana Smolnikarja obveščeni »takoj«. Aretacija je potekala v Depali vasi brez prisotnosti organov za notranje zadeve, tudi v pridržanje (zasliševanje) Smolnikarja v prostorih obrambnega ministrstva notranje ministrstvo ni bilo vključeno, pa tudi v času zdravniške oskrbe v prostorih Kliničnega centra zaradi poškodb, dobljenih pri aretaciji, je bil Smolnikar še vedno pod nadzorom vojakov.

2. Meja, kdaj sme vojska posegati na civilno področje, je bila z zakonom iz leta 1991 jasno postavljena. Zakon je zapovedoval, da če obrambni varnostni organ odkrije dejavnosti zoper vojsko in obrambne upravne organe »izven oboroženih sil in upravnih organov, pristojnih za obrambne zadeve, o tem obvesti pristojne organe za notranje zadeve, ki izvedejo potrebne varnostne ukrepe«. Status torej ni bil brezpredmeten, kot pišejo odvetniki, saj je zakon jasno razlikoval vojaški in civilni status oseb. Odvetniki ta del zakona zavajajoče spregledujejo (80.čl. Zakona o obrambi iz leta 1991). Prav status Milana Smolnikarja je bil bistvenega pomena za razplet dogodka v Depali vasi v državnem zboru. In prav meje posega vojske na civilno področje zastavlja enega temeljnih vprašanj demokracije.

3. Ne vem, od kod odvetnikom prepričanost, da je »Milan Smolnikar vohunil in nezakonito zbiral podatke o vojski«. To je lahko domneva. Dejstvo je, da s svojim aktom tega ni niti ugotovil niti sankcioniral noben pristojni državni organ.

4. Temeljno kaznivo dejanje akterjev MORS v Depali vasi je že ob vložitvi obtožbe s strani tožilstva zastaralo, soglašajo odvetniki, zato se sodišče o tem pravnomočno ni moglo izreči. Pravosodje je žal zamudilo priložnost, da bi pravnomočno presodilo, ali je aretacija civilista s strani vojske v Sloveniji dopustna ali ne. Ker pa se sodišče pravnomočno ni izreklo, čeprav je ugotovilo, da je bil odvzem prostosti protipraven, tega dejanja obdolženi nikdar niso bili in niso mogli biti oproščeni. Prav v tem je pogosta manipulacija političnih akterjev in medijev, nazadnje pred tednom dni v dokumentarcu Jožeta Možine na TV Slovenija »Urok Depale vasi«.

5. Odvetniki, pa tudi vpleteni politiki in njim naklonjeni novinarji, tudi Jože Možina, skrbno molčijo o vsebini sporov in sumničenj med obema ministrstvoma. Prepričan sem, da bi njena razjasnitev dogajanje v Depali vasi jasno umestilo v začetek preiskovanja nelegalne trgovine z orožjem, ki mu je minister za obrambo nasprotoval. Brez njegovega nasprotovanja teh sporov in tudi celotne afere sploh ne bi bilo.

Ne vem sicer, ali bo Bog lahko pomagal naši državi. Sem pa prepričan, da državi, v kateri odvetniki označijo sodne procese za politične zgolj zato, ker so na zatožni klopi pristaši politične grupacije ali stranke, s katero simpatizirajo, in v kateri minister za obrambo obdolži predsednika republike in vrhovnega poveljnika oboroženih sil, da pripravlja državni udar, ti odvetniki zagotovo ne bodo pomagali.