Pobuda za oceno ustavnosti

Pravni interes pobudnikov

Na podlagi druge alineje prvega odstavka 24. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju: ZUstS) lahko da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, kdor izkaže pravni interes. ZUstS določa, da je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnica oziroma pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudniki so polnoletni državljani Republike Slovenije z ustavno zagotovljeno pravico voliti in biti voljeni, v katero nesorazmerno posega Odlok o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljevanju: Odlok) s tem, ko volitve v Državni zbor razpisuje za 13. julija 2014, globoko v čas poletnih šolskih počitnic in poletnih dopustov. Odlok neposredno posega v ustavno varovano pravico in interes pobudnikov, saj z določitvijo datuma volitev v času šolskih počitnic in poletnih dopustov omejuje možnost uresničevanja volilne pravice vsem tistim volivkam in volivcem, ki bodo na dan volitev na že predhodno načrtovanem dopustu. Volilna pravica ima posebno naravo. Po eni strani gre za osebno pravico posameznega volivca, ki pa jo vsak posamezni volivec uresničuje sicer osebno, a na kolektivni način, to pomeni skupaj z vsemi drugimi volivkami in volivci na vnaprej organiziran način in po vnaprej določenem postopku.

Pobudniki dr. Marina Tavčar Krajnc, dr. Damijan Mandelc, Uroš Lubej so tudi predsedujoči novima neparlamentarnima političnima strankama Solidarnost, ki je bila ustanovljena kot alternativa etabliranim parlamentarnim političnim strankam z namenom, da kot takšna nastopi na prvih naslednjih državnozborskih volitvah. Svoj pravni interes za vložitev predmetne pobude za presojo ustavnosti, poleg navedenega v prejšnjem razdelku, dodatno utemeljujejo z dejstvom, da jih razpis volitev v Državni zbor globoko v poletnih šolskih počitnicah in v času poletnih dopustov kot tiste, ki nameravajo na njih uresničiti svojo pasivno volilno pravico, tj. pravico biti voljeni, v odnosu do konkurenčnih kandidatov uveljavljenih parlamentarnih strank postavlja v dodatno nesorazmerno slabši položaj, saj bo volilna kampanja, ki bo potekala v času poletnih počitnic, deležna neprimerno manjše pozornosti, kot bi je bila v »normalnem«, tj. nedopustniškem času. Od parlamentarnih strank je morda še mogoče pričakovati, da so v volilno tekmo pripravljene vstopiti kadarkoli, zunajparlamentarne stranke pa predčasnih volitev niso povzročile, jih niso mogle pričakovati in nanje niso pripravljene. Datum odstopa predsednice vlade in po njem takojšnja in vnaprej izkazana kategorična nepripravljenost poslancev vseh parlamentarnih strank iskati novega mandatarja in sestaviti vlado, ki bi vodila državo do konca mandata, kaže na usklajeno željo teh istih strank po tem, da bi, sklicujoč se na ustavno določene roke iz 111. in 117. člena Ustave, dosegli izvedbo volitev v poletnem, dopustniškem času, s čimer bi novim in zunajparlamentarnim strankam otežile enakovreden nastop na volitvah. Očitno se v parlamentarnih strankah zavedajo nepriljubljenosti in izjemno nizke stopnje podpore, ki jim jo praktično v vseh meritvah javnega mnenja v zadnjem obdobju izkazujejo volivci, ki pa po drugi strani izkazujejo močno podporo vzpostavitvi politične alternative z novimi strankami in novimi političnimi obrazi. Z določitvijo 13. julija 2014 kot datuma volitev je tudi bistveni del volilne kampanje premaknjen v poletni počitniški čas, zaradi katerega bo ta deležna bistveno manjše pozornosti volivcev, ki se tako ne bodo mogli ustrezno seznaniti s političnimi stališči in programi novih in zunajparlamentarnih strank, zaradi česar bo prizadeta tako pravica biti voljen kandidatov zunajparlamentarnih strank na eni strani kot tudi pravica do prave obveščene izbire volivcev na drugi strani.

Navedba členov predpisa, ki se s pobudo izpodbijajo

Pobudniki za oceno ustavnosti Odloka o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljevanju: Odlok) zatrjujejo, da je rešitev v Odloku, da se Državni zbor razpusti s 1. junijem 2014 in ki za dan predčasnih volitev določa 13. julij 2014, v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije, ker krši 1., 3., 43, in 44. člen Ustave Republike Slovenije.

Navedba razlogov neskladnosti z ustavo ali zakonom

Z Odlokom o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije je predsednik Republike Slovenije Državni zbor razpustil s 1. junijem 2014 in predčasne volitve poslancev v Državni zbor razpisal za 13. julija 2014, to pa je čas poletnih šolskih počitnic in čas poletnih dopustov. Z izvedbo volitev in pred njimi tudi bistvenega dela volilne kampanje (zadnji trije tedni bodo namreč že potekali v času poletnih šolskih počitnic in s tem dopustov) bo volilna pravica iz 43. člena Ustave RS kršena z več vidikov, in sicer:

1. pravica voliti vsem tistim volilnim upravičencem, ki bodo v tem času na dopustu in jim bo oddaja volilnega glasu dejansko onemogočena ali bistveno otežena,

2. pravica biti voljen kandidatom novih in zunajparlamentarnih strank, ki jim bo zaradi poteka najpomembnejšega dela volilne kampanje (zadnji trije tedni) v času poletnih počitnic in dopustov onemogočena oziroma bistveno otežena možnost predstavitve sebe in svojega političnega programa ter s tem tudi bistveno zmanjšana možnost uspeha na volitvah v primerjavi s kandidati parlamentarnih strank, in

3. posledično (v povezavi z navedenim v 2. točki) pravica prav vseh volilnih upravičencev do informirane odločitve o tem, koga voliti, ki je sestavni del aktivne volilne pravice.

Slovenija je, skladno s 1. členom Ustave demokratična republika, v kateri ima oblast ljudstvo (3. člen Ustave). Svojo oblast ljudstvo uresničuje neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti. Volitve so tisti demokratični splošno ustavnopravno uveljavljeni institut, na katerega podlagi ljudstvo (volivke in volivci) zaupa oblast članom predstavniškega telesa za čas vnaprej določenega mandata. Z volitvami se vzpostavlja legitimnost, da izvoljeni člani predstavniškega telesa izvajajo oblast v imenu državljank in državljanov. Za izvrševanje oblasti politično odgovarjajo ljudstvu, ta odgovornost pa se vzpostavlja vedno znova s periodičnimi in demokratičnimi volitvami, katerih pomen ob Ustavi poudarjajo tudi 3. člen Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o varstvu pravic in temeljnih svoboščin ter sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Stopnja legitimnosti izvoljenih poslank in poslancev in s tem stopnja legitimnosti vsakokratne politične oblasti sta v neposredni korelaciji s stopnjo participacije ljudstva pri njihovi izvolitvi oziroma z volilno udeležbo. Volilna pravica je zato v 43. členu Ustave varovana kot človekova pravica, za katere uveljavljanje veljajo načela in pravila, ki jih Ustava določa v 15. členu.

Določitev datuma volitev sama po sebi pomeni ureditev načina uresničevanja volilne pravice. Predsednik republike mora, ko izdaja odlok o razpisu volitev kot izvršilni, podzakonski akt, ravnati v okviru ustavno dopustnih možnosti razumno. Pri tem mora zato, da ureditev volilne pravice s tem izvršilnim predpisom ne bi prerasla v njeno nedopustno omejevanje, ravnati na način, ki bo omogočil pošten volilni postopek, ta pa je pogoj za zagotovitev verodostojnosti in legitimnosti volilnega izida in s tem tudi legitimnosti izvoljenih predstavnikov ljudstva. Ni mogoče govoriti o poštenem volilnem postopku, če izključno z voljo in dejanji aktualne politične oblasti (najprej predsednice vlade z odstopom in nato vseh parlamentarnih strank, ki so popolnoma ignorirale ustavno dolžnost, da iščejo novega mandatarja in z njim novo vlado, ter na koncu še predsednika republike z izdajo izpodbijanega Odloka), ki so sprožili tek ustavnih rokov za razpustitev Državnega zbora, pride do določitve datuma volitev v času poletnih počitnic, ki bistveno otežuje najprej izvedbo volilne kampanje, posledično pa tudi možnost izvolitve predvsem novim in zunajparlamentarnim strankam.

Volilna pravica je pravica t. i. aktivnega statusa, pri kateri ne zadošča, da se država zgolj pasivno vzdrži njenih kršitev, pač pa jo 5. člen Ustave zavezuje tudi k določenemu ravnanju. Država mora volilno pravico aktivno zagotavljati. To pomeni, da mora biti ne le zakonska ureditev te pravice takšna, da bo omogočila čim učinkovitejše uresničevanje volilne pravice, temveč mora biti takšna tudi izvedba volilnega postopka, začenši s prvim aktom, s katerim se začne, z odlokom o razpisu volitev. Ko predsednik republike v odloku določi datum volitev, mora tudi z njegovo določitvijo aktivno zagotavljati spoštovanje te pravice. To pomeni, da mora datum določiti tako, da bo omogočil čim večjemu številu volilnih upravičencev udeležbo na volitvah. To je temelj vzpostavitve zaupanja volivk in volivcev v volilni izid in s tem tudi temelj njegove legitimnosti.

Volilna pravica ima posebno naravo. Po eni strani gre za osebno pravico posameznega volivca, ki pa jo vsak posamezni volivec uresničuje sicer osebno, a na kolektivni način, to pomeni skupaj z vsemi drugimi volivkami in volivci na vnaprej organiziran način in po vnaprej določenem postopku. Zato niso nepomembni razlogi, ki, upoštevaje tradicijo v državi, lahko vplivajo na možnost udeležbe volivk in volivcev na samih volitvah. Iz podatkov SURS in STO izhaja, da je bilo lani julija samo na Hrvaškem na dopustu več kot 350.000 Slovencev, pri čemer ta podatek ne zajema v celoti še vseh tistih, ki so lastniki nepremičnin na hrvaški obali in so poleti ob koncu tedna večinoma tam. Takšnih nepremičnin je samo na Hrvaškem okrog 110.000. Iz navedenih podatkov je nedvomno jasno, da bi bilo v primeru izvedbe volitev v Državni zbor precejšnje število volilnih upravičencev realno onemogočenih pri uresničitvi njihove aktivne volilne pravico oziroma bi jim bila njena uresničitev bistveno otežena. Odsotnost znatnega dela volilnega telesa vpliva tudi na reprezentativnost tistega dela, ki se volitev lahko udeleži. Različne materialne možnosti ljudi, različne navade v zvezi z načinom preživljanja dopusta (doma ali v tujini) ter opravila, ki nekaterim skupinam prebivalstva zaradi dela, ki se intenzivira v poletnem času (turizem, kmetijstvo), povzročajo, da je struktura tistih, ki bi se volitev udeležili v poletnem času, lahko bistveno drugačna od tiste v preostalih nepočitniških mesecih. Da je 13. julij z vidika pričakovane udeležbe volivcev neprimeren datum, se očitno zaveda tudi predsednik republike sam. Drugače si namreč ni mogoče razlagati poziva njegovega urada Državni volilni komisiji, da bi za tokratne volitve vsa volišča ostala odprta do 23. ure, za kar sicer ni pravne podlage v zakonodaji. O tem pozivu je govoril predsednik Državne volilne komisije Dušan Vučko 3. junija 2013 v oddaji Odmevi na 1. programu Televizije Slovenija. V isti oddaji je predsednik volilne komisije tudi povedal, da glasovanje po pošti iz tujine zahteva kar nekaj dodatnega napora od volivca, poleg tega pa je njegova uspešnost odvisna tudi od učinkovitosti poštnih storitev, na katero pa Državna volilna komisija nima vpliva. Tako mora volivec, če želi voliti iz tujine, najkasneje 12. junija vedeti, kje bo v času volitev, o čemer mora obvestiti Državno volilno komisijo, nato pa še na naslovu v tujini urediti vse potrebno, da bi ga volilno gradivo doseglo.

Določitev datuma volitev sama po sebi pomeni ureditev načina uresničevanja volilne pravice.

Pri zagotavljanju volilne pravice ni dovolj, da se volitve razpišejo, pač pa morajo biti razpisane tako, da je omogočeno čim učinkovitejše uresničevanje te pravice, kar pomeni, da mora biti tudi datum volitev določen tako, da omogoči udeležbo čim večjemu številu volilnih upravičencev, ne pa tako, kot je to v izpodbijanem odloku, da je že vnaprej jasno, da svoje volilne pravice ne bo moglo uveljaviti najmanj nekaj deset, če ne celo tudi sto tisoč volilnih upravičencev. Ustavno sodišče je v obrazložitvi odločbe U-I-76/14 med drugim navedlo, da »določitev dneva glasovanja v času praznikov in počitnic sama po sebi otežuje in ovira učinkovito uresničevanje pravice glasovanja na referendumu«, torej nedvomno tudi določitev dneva volitev na dan, ko so v državi že tretji teden poletne šolske počitnice, otežuje in ovira uresničevanje volilne pravice.

Ustavno sodišče se je v resnici že v treh svojih odločitvah, in sicer v odločitvah U-I-279/96 in U-I-304/96 ter nedavno v že citirani odločitvi U-I-76/14, izreklo o tem, da volitve, volilna kampanja in druga volilna opravila ne sodijo v počitniški čas. Tako je v U-I-279/96 zapisalo, da določitev dneva glasovanja med počitnicami ne omogoča racionalne oziroma ekonomične izvedbe referenduma, enako pa mora veljati tudi za volitve poslank in poslancev v Državni zbor.

Predsednik republike je po tem, ko je odstopila predsednica vlade, z izpodbijanim Odlokom razpustil Državni zbor in datum volitev določil sklicujoč se na smiselno uporabo rokov, ki jih Ustava RS določa v svojih členih 111 in 117 (pri čemer je 30-dnevni rok iz 117. člena bistveno skrajšal z obrazložitvijo, da je po pogovorih z vodji poslanskih skupin ugotovil, da nobena od njih v 30-dnevnem roku ne bo predlagala mandatarja za sestavo vlade), zato mora Ustavno sodišče pri presoji utemeljenosti predmetne pobude za presojo ustavnosti ugotoviti, ali je predsednik republike odločitev o datumu razpusta Državnega zbora in posledične določitve datuma volitev ustrezno pretehtal tudi z vidika posega v volilno pravico tako volilnih upravičencev kot tudi novih in zunajparlamentarnih političnih strank, ter s testom sorazmernosti ugotoviti, ali v konkretnem primeru, glede na datum odstopa predsednice vlade, striktno upoštevanje rokov iz 111. in 117. člena Ustave RS (glede na to, da se ti iztečejo tako, da tako volilna kampanja kot dan volitev padejo v počitniški čas) ne pomeni tako nesorazmernega posega v volilno pravico državljanov, da pomeni že njeno ustavno nedopustno omejevanje. Po prepričanju pobudnikov je namreč prišlo ravno do tega, da je bil storjen nesorazmerno velik poseg v volilno pravico, ne da bi bil ta poseg kakorkoli utemeljen z dejansko nujo po čimprejšnjem oblikovanju nove sestave parlamenta in posledično imenovanju novega predsednika vlade in ministrske ekipe. Pobudniki so prepričani, da je za politično stabilnost države bistveno bolj kot hitrost izvolitve novega sklica Državnega zbora pomembno doseči čim višjo stopnjo njegove legitimnosti, ta pa je odvisna predvsem od volilne udeležbe, ki bo prav v primeru izvedbe volitev v času poletnih počitnic in dopustov precej nižja, kot bi bila sicer. Glede tega se je nesmiselno slepiti in nerealna pričakovanja graditi na tem, da bo neki omembe vreden odstotek volivcev, ki jih 13. julija ne bo doma oziroma bodo v tujini, res poskrbel zato, da bo svoj glas lahko oddal po pošti oziroma da bo nekemu omembe vrednemu odstotku volilnih upravičencev uspelo spremljati volilno kampanjo, ki bo v pomembnem delu potekala že med počitnicami, in bo v resnici na dan volitev sprejel informirano odločitev o tem, komu dati svoj glas.

Ob tem ne gre pozabiti, da je bila vlada odstopljene predsednice vsaj posredno, če ne celo neposredno, posledica družbenega nezadovoljstva z aktualno politično garnituro, ki je eskaliralo v tako imenovanih ljudskih »vstajah« oziroma na množičnih protestih, ki so se po vsej državi vrstili od pozne jeseni 2012 do pomladi 2013. Na teh zborovanjih je bila izkazana visoka stopnja nezaupanja celotni aktualni politični garnituri, tako poziciji kot opoziciji. Ravno odstopljena vlada se je oblikovala kot izhod v sili, da bi se aktualna politična garnitura izognila predčasnim volitvam, ki so jih zahtevali protestniki zato, da bi se na teh volitvah z etablirano politiko lahko soočile nove, alternativne politične opcije. Takšna, visoka stopnja nezaupanja aktualni politiki se kaže še danes v praktično vseh meritvah javnega mnenja, ko se redno skoraj 50 odstotkov volivcev opredeljuje kot tistih, ki ne bi zaupali svojega glasu nobeni od etabliranih političnih strank oziroma se volitev v nobenem primeru ne bi udeležili. Da je stanje demokracije v državi v resnici še slabše, so ne nazadnje pokazale nedavne volitve v Evropski parlament, od katerih je abstiniralo celo 76 odstotkov volilnih upravičencev. Razpisati volitve v Državni zbor v počitniškem času v takšnih družbenih razmerah pomeni vnaprejšnje pristajanje na visok demokratični primanjkljaj in izjemno nizko stopno legitimnosti prihodnje oblasti, katerekoli politične barve že bo. Tako bo v konkretni situaciji, glede na konkretne datume, na katere se iztečejo, dosledno in striktno spoštovanje rokov iz 111. in 117. člena Ustave, ki naj bi, s čim hitrejšo vzpostavitvijo nove legitimne vlade, potem ko je prejšnja odstopila, zagotavljali politično stabilnost, doseženo ravno nasprotno: izjemno nizka stopnja legitimnosti nove politične oblasti in s tem nujno povezana visoka stopnja politične in siceršnje družbene nestabilnosti. Nedvomno je, da se bo večina volivcev počutila izigrana. V anketi, ki jo je Delo objavilo 27. maja 2014, se je denimo kar dve tretjini vprašanih izreklo za to, da bi bile predčasne volitve jeseni. Pri tem ne gre samo za datum samega glasovanja na volitvah, pač pa tudi za volilno kampanjo, ki bo v počitniškem času zagotovo bolj kot ne spregledana, s čimer bodo bistveno bolj prikrajšane neparlamentarne in tudi nove politične stranke. Presoja ustavnosti volitev v času počitnic pomeni stopiti v bran parlamentarizma. Parlament je ključni organ izvajanja ljudske volje. Te bi morda lahko, z alternativnimi politikami obstoječim, iz abstinence nazaj v politično participacijo privabile polovico volilnega telesa, ki so se ji etablirane politične opcije očitno zavestno odrekle, kar pa ne pomeni, da bi jo smelo pri svoji odločitvi spregledati tudi Ustavno sodišče. Še posebej zato ne, ker datum odstopa predsednice vlade in po njem takojšnja in vnaprej izkazana kategorična nepripravljenost poslancev vseh parlamentarnih strank iskati novega mandatarja in sestaviti vlado, ki bi vodila državo do konca mandata, kažeta na usklajeno željo teh istih strank po tem, da bi, sklicujoč se na ustavno določene roke iz 111. in 117. člena Ustave, dosegle izvedbo volitev v poletnem, dopustniškem času, s čimer bi novim in zunajparlamentarnim strankam otežile enakovreden nastop na volitvah. Očitno se v parlamentarnih strankah zavedajo nepriljubljenosti in izjemno nizke stopnje podpore, ki jim jo praktično v vseh meritvah javnega mnenja v zadnjem obdobju izkazujejo volivci, ki pa po drugi strani izkazujejo močno podporo vzpostavitvi politične alternative z novimi strankami in novimi političnimi obrazi.

Razpisati volitve v Državni zbor v počitniškem času v takšnih družbenih razmerah pomeni vnaprejšnje pristajanje na visok demokratični primanjkljaj in izjemno nizko stopno legitimnosti prihodnje oblasti.

Sklicevanje predsednika republike na to, da roka iz 111. in 117. člena Ustave onemogočata razpis volitev v primernejšem, torej nepočitniškem terminu, je zato nedosledno in ustavno nedopustno. Nedoslednost izhaja iz samega dejstva, da je predsednik republike enega od obeh rokov, ki naj bi bila po njegovem tista, ki se ju je treba brezprizivno držati, in sicer 30-dnevnega iz 117. člena Ustave, skrajšal, zato da bi volitve razpisal julija in ne avgusta, za katerega meni, da je manj primeren od obeh poletnih mesecev, pri čemer pa zgoraj citirani podatki SURS in STO kažejo na to, da je julija na dopustu v tujini celo več Slovenk in Slovencev kot avgusta. Pa tudi sicer ni nobenega zdravorazumskega razloga za drugačno obravnavanje meseca julija od meseca avgusta. Oba sta namreč poletna meseca, meseca šolskih počitnic in dopustov. Pri tem pobudniki posebej poudarjajo, da Ustava situacije, ki je botrovala izpodbijanemu Odloku, ko je predsednica vlade sama odstopila, izrecno niti ne ureja, zato je izračun rokov za razpis volitev stvar kombinirane interpretacije njenih določb, ki urejajo volitve predsednika vlade (111. člen URS) in razpust parlamenta po izglasovani nezaupnici predsedniku vlade (117. člen URS). Če pri tej interpretaciji pristanemo na to, da so določbe o rokih tako fiksne, da je ustavno sprejemljivo, da objektivno onemogočijo uresničevanje volilne pravice več deset ali celo sto tisoč udeležencem, začetek teka teh rokov pa je odvisen od ene same osebe, to pa je vsakokratni predsednik vlade, ter posledično od volje aktualnih parlamentarnih strank, potem pristajamo na to, da je ustavno dopustno, da vladajoča politična garnitura, če oceni, da bi se ji nizka volilna udeležba v nekem trenutku izplačala, s svojim ravnanjem (odstop predsednika vlade in nato neizvolitev novega) volitve premakne v čas nizke volilne udeležbe in svoj politični dobiček skuje na preprečitvi glasovanja na volitvah zajetnemu delu volilnih upravičencev. V prid argumentaciji pobudnikov gre tudi dejstvo, da do potrebe po iskanju novega mandatarja za sestavo vlade niso pripeljali kakšni izredni dogodki, temveč prostovoljni odstop predsednice vlade, ki je bil posledica izključno političnih preigravanj med obstoječimi parlamentarnimi strankami. Tudi po odstopu predsednice vlade niso nastale nikakršne izjemne okoliščine ali celo izredne razmere, ki bi upravičevale tako močan poseg v uresničevanje volilne pravice državljank in državljanov. Vlada je operativna in opravlja tako imenovane tekoče posle, ti pa so dovolj širok pravni pojem, ki zagotavlja normalno funkcioniranje države še posebej zato, ker gre za poletni čas, ki je tudi za člane vlade in parlamenta čas dopustov in manjše delovne intenzivnosti.

Pri odpravljanju zadrege o tem, ali bi Ustavno sodišče z odpravo Odloka zaradi kršitve Ustave v delu, ki varuje splošno in enako volilno pravico, povzročilo drugo neustavnost, in sicer v delu, ki določa roke za razpust Državnega zbora in razpis predčasnih volitev v primeru odstopa predsednice vlade in neimenovanja novega mandatarja, pride, po mnenju pobudnikov, v poštev pravno mnenje ustavnega pravnika dr. Andraža Terška, ki ga je predstavil v komentarju v časopisu Pogledi, let. 5, št. 10 z dne 28. maja 2014. Dr. Teršek poudarja, da je »Ustavno sodišče že trikrat odločilo, da volilne kampanje in volitev ne sme biti v času poletnih počitnic, predvsem ne avgusta«, in pravi, da »če ostanejo ustavno sodni precedensi nespremenjeni, postane očitno in razumljivo, da se je vzpostavilo mirovanje volilnega časa v obdobju med poletnimi počitnicami. Namreč, če v določenem obdobju predvolilne kampanje in volitev ne more biti, ker jih ne sme biti, ta čas kot čas za te aktivnosti ne obstaja, na koledarju je prečrtan. Volilne aktivnosti, ki jih ni mogoče začeti pred začetkom poletnih počitnic, predsednik republike razpiše za konec poletnih počitnic, torej za začetek septembra«. Če sledimo stališču dr. Terška, v konkretnem primeru to pomeni, da roki, ki so, po IV. točki izpodbijane Uredbe začeli teči z 2. junijem, ne bi tekli v času poletnih šolskih počitnic med 25. junijem in 1. septembrom 2014, ko bi ponovno začeli teči. Tako bi bila lahko kot datum predčasnih volitev v Državni zbor določena nedelja, 21. ali 28. septembra, oziroma najkasneje 5. oktobra. Sprejetje takšne ustavnopravne razlage je smiselno tudi zaradi dejstva, da se zaradi ustavno in zakonsko določenih rokov za razpis rednih volitev poslancev v Državni zbor te z vsakimi naslednjimi volitvami pomikajo proti poletnima mesecema, in bi se tako lahko s problemom potrebe razpisa volitev v času poletnih počitnic kmalu srečali že pri razpisu rednih volitev.

Volilna kampanja bo v počitniškem času zagotovo bolj kot ne spregledana, s čimer bodo bistveno bolj prikrajšane neparlamentarne in tudi nove politične stranke.

Predlog za prednostno obravnavo in začasno zadržanje izvajanja Odloka

Pobudniki za oceno ustavnosti Odloka so prepričani, da obstajajo utemeljeni razlogi, da Ustavno sodišče o zgoraj navedenih neskladjih z Ustavo odloči v absolutno najkrajšem možnem času, še posebej zato, ker so z dnem izdaje Odloka začeli teči roki za volilna opravila. Z razpustom Državnega zbora in razpisom volitev za 13. julija 2014 predsednik republike ni ravnal aktivno, v smeri aktivnega zagotavljanja volilne pravice, k čemur ga zavezuje 5. člen Ustave RS, in s tem zagotovitve poštenih volitev, na katerih bodo kandidatom zagotovljene enake možnosti, pač pa je sledil in podprl aktualne parlamentarne stranke v njihovem namenu, da predčasne volitve pripeljejo v poletni čas, s čimer bodo bistveno zmanjšane možnosti za uspeh novim in zunajparlamentarnim strankam. S tem je na neustaven način posegel v ustavno zagotovljeno volilno pravico, ki kot pravica aktivnega statusa od njega zahteva ravno nasprotno, tj., da nekaj stori za njeno ustavno skladno uresničevanje.

Pobudniki za oceno ustavnosti Odloka Ustavnemu sodišču RS predlagajo, naj do svoje čimprejšnje končne odločitve o ustavnosti izpodbijanega Odloka zadrži njegovo izvrševanje. Ustavno sodišče lahko v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZUstS do končne odločitve zadrži izvrševanje Odloka, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Pri tem mora Ustavno sodišče tehtati škodljive posledice, ki bi nastale z zadržanjem Odloka v primerjavi s škodljivimi posledicami, ki nastanejo z izvajanjem odloka.

Volitve poslancev v Državni zbor so razpisane za 13. julija 2014, zato je nujno, da Ustavno sodišče o predmetni pobudi odloči absolutno prednostno, do svoje odločitve pa zadrži izvajanje izpodbijanega Odloka, saj bi ob kasnejši odločitvi Ustavnega sodišča o neustavnosti Odloka, ki bi sledila po dejansko že izvedenih volitvah v Državni zbor, nastala nevzdržna ustavnopravna situacija glede izvrševanja volilne pravice, ki je pravica pozitivnega statusa, zato je tudi z vidika varstva zaupanja v pravo nujno, da Ustavno sodišče o pobudi odloči prej, do odločitve pa zadrži izvajanje izpodbijanega Odloka.

Vlada je operativna in opravlja tako imenovane tekoče posle, ti pa so dovolj širok pravni pojem, ki zagotavlja normalno funkcioniranje države.

Predlog Ustavnemu sodišču

Glede na zgoraj navedeno, pobudniki za oceno ustavnosti Odloka Ustavnemu sodišču predlagajo:

1. da sprejme pobudo za oceno ustavnosti Odloka o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije z dne 1. junija 2014 (Ur. l. RS, št. 39/14), ki ga je izdal predsednik Republike Slovenije;

2. da zadevo obravnava absolutno prednostno in da do dokončne odločitve o pobudi za oceno ustavnosti Odloka o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije z dne 1. junija 2014 (Ur. l. RS, št. 39/14) zadrži izvajanje navedenega odloka in s tem potek rokov za volilna opravila (oziroma zadrži vsaj njihov tek od 25. junija 2014 do 1. septembra 2014), saj bi v nasprotnem primeru nastale težko popravljive škodljive posledice, ki jih ne bi bilo mogoče odpraviti;

3. da ugotovi, da je Odlok o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije z dne 1. junija 2014 (Ur. l. RS, št. 39/14) v neskladju s 1., 3., 43. in 44. členom Ustave Republike Slovenije, ter ga odpravi oziroma ugotovi, da je v neskladju z Ustavo v delu, ki se nanaša na tek rokov za volilna opravila med 25. junijem 2014 in 1. septembrom 2014, in skladno s tem tudi v delu, ki predčasne volitve razpisuje za 13. julija 2014.