Zavarujmo parlamentarizem

Jeseni 1996 se je v državnem zboru znašel predlog novega zakona o poslancih. Med drugim so si ti zaželeli, da bi jim bilo kot predstavnikom ljudstva omogočeno, da odidejo v pokoj s samo 25 leti delovne dobe. Ustavno sodišče je dve leti poprej že razveljavilo podoben zakonski člen, ki naj bi omogočil privilegirano upokojitev, a je skupina poslancev leta 1996 poskusila še enkrat. Sporni zakon so želeli le nekaj tednov pred volitvami obravnavati na izredni seji po hitrem postopku.

Zakon ni bil nikoli sprejet, toda ne zato, ker bi ga zavrnila poslanska večina, ampak ker so to preprečili volivci. Mladina je bralce pozvala, naj blokirajo sprejetje spornega zakona. Zamisel je bila preprosta. Tedanja referendumska zakonodaja je predvidevala, da se zakonodajna procedura začasno ustavi z 200 podpisi. Konkretno so lahko volivci z 200 podpisi zahtevali razpis roka za zbiranje 40 tisoč podpisov za izvedbo predhodnega referenduma o tem, ali je zakon dober ali ne, ali je predčasno upokojevanje poslancev dobro ali ni. To se je zgodilo. Mladina je v enem dopoldnevu zbrala več kot 500 podpisov in jih vložila v parlament, zakonodajne službe pa so potrdile, da podpisi in predlagano referendumsko vprašanje ustrezajo zakonskim zahtevam. Tedanjemu predsedniku državnega zbora Jožefu Školču ni preostalo drugega, kot da je razpisal rok za zbiranje 40 tisoč podpisov, ki so bili potrebni za razpis morebitnega referenduma. Rok za zbiranje podpisov je bil 60 dni. Podpisov ni nihče resno zbiral. Referenduma ni bilo, v vmesenem času so bile namreč volitve, sporni zakon pa so pospravili v predal.

Akcija »za zaščito parlamentarizma« je uspela. Dovolj je bilo nekaj sto podpisov in poznavanje referendumske procedure.