Dobronamerna segregacija?

Do prejšnjega tedna je veljalo, da je treba hrano, ki ji je pretekel rok uporabnosti, nemudoma vzeti iz prodaje in jo poslati na odpad ali uničenje. Težava je v tem, da obstajata dva roka uporabnosti. Pri hitro pokvarljivih živilih, ki so po pretečenem roku lahko tudi za zdravje nevarna (predvsem mlečni izdelki), morajo proizvajalci uporabljati oznako »porabiti do«. Pri drugih, ki imajo daljši rok trajanja (npr. testenine, riž), pa morajo na embalažo napisati rok minimalne uporabnosti, torej »uporabno najmanj do« določenega datuma. Za ta živila načeloma velja, da so po izteku roka še vedno užitna, le proizvajalec ne jamči več, da ohranjajo začetno kakovost. Po novem je živila s pretečenim rokom minimalne trajnosti dovoljeno prodajati ali oddajati človekoljubnim organizacijam, le posebej morajo biti označena.

Minister Dejan Židan je na novinarski konferenci ukrep predstavil kot enega izmed ukrepov v boju proti presežkom hrane. V Sloveniji po podatkih iz leta 2011 zavržemo kar 82 kilogramov hrane na prebivalca na leto. A jasno je, da imamo hkrati veliko revnih in lačnih, ki bi jim ta hrana prišla prav.

Se pa tukaj pojavi moralno vprašanje. Se morajo revni sprijazniti z manj kakovostno hrano, ki je bogati nočejo? Načeloma že danes velja, da si revni ne morejo privoščiti enako kakovostne hrane kot premožnejši, a še vedno je ta na pravi strani roka minimalne uporabnosti. Dr. Vesno Leskošek s Fakultete za socialno delo je zmotilo, da je nekaj trgovcev dejalo, da hrane po preteku roka uporabnosti ne bodo pustili na policah, temveč jo bodo donirali človekoljubnim organizacijam. »Po tej logiki je potem hrana dobra za revne, ne pa tudi za vse druge. Ta hrana ni dobra za druge, ker izgubi kakovost, je pa dobra za socialno ogrožene, ki kakovosti ne potrebujejo, za katere je vseeno, kaj jedo.« Drugače bi bilo, meni Leskoškova, če bi hrano po znižani ceni pustili na policah trgovin in bi se ljudje sami odločali, kaj bodo kupili in kaj bodo jedli.

Kot poudarja Vida Čadonič Špelič iz veterinarske uprave, je novi pravilnik naravnan tako, da ta hrana ni namenjena izključno revnim. »V Avstriji to hrano uporabljajo izključno za socialne trgovine, mi pa smo prodajo omogočili vsem, še tako mondenim trgovinam. Ni bilo mišljeno, da bi s tem koga stigmatizirali. Vsakemu je dana možnost izbire.« Kot poudarja, je bila uredba EU, ki je omogočila spremembo pravilnika, sprejeta na podlagi strokovnih razprav. »To pomeni, da obstajajo trdni dokazi, da so živila tudi po pretečenem minimalnem roku uporabnosti še varna. Zato se mi to ne zdi moralno sporno. Zdi pa se mi moralno sporno, da je bilo treba do zdaj testenine zavreči naslednji dan, ko je pretekel rok minimalne uporabnosti, humanitarne organizacije pa imajo prazna skladišča in vrste prosilcev.«

»Najhujše se mi zdi, da imamo lačne otroke,« ob tem pravi Čadonič Špeličeva. »To moramo sprejeti kot dejstvo in nehati moralizirati.« Pri čemer je, še dodaja, obstoj revščine same po sebi moralno najbolj sporen.