Manj je več

Leta 1930, v času velike depresije, se je ameriški podjetnik W. K. Kellogg odločil za poskus. V svoji tovarni kosmičev je osemurni delovnik skrajšal za dve uri. Učinek? Podjetje je zaposlilo na stotine novih delavcev, stroški proizvodnje so se zmanjšali, delovna učinkovitost je narasla.

Z letošnjim julijem se bodo podobnega poskusa lotili v švedskem mestu Göteborg. Poskusni zajčki bodo javni uslužbenci. Razdeljeni bodo v dve skupini, prva bo delala šest ur, druga osem ur na dan, po letu dni bodo primerjali učinke. Če bodo ti pozitivni in je tako mogoče prihraniti, naj bi šesturni delovnik uvedli za stalno. Pomembna razlika med ameriškim in švedskim poskusom je, da so delavci tovarne kosmičev za manj ur dela prejemali nižje plače, švedski javni uslužbenci pa bodo ves čas trajanja poskusa prejemali polno plačilo.

Podžupan Göteborga Mat Pilhem, sicer član Leve stranke, pričakuje, da se bo zmanjšala odsotnost z dela zaradi bolezni, da bodo zaposleni v boljši telesni in duševni pripravljenosti. Pa bo res tako? Leta 1998 so v najsevernejšem švedskem mestu Kiruna uvedli šesturni delovnik za približno 250 uslužbencev mestne uprave. Šestnajst let pozneje so ga opustili, saj je analiza pokazala, da ni imel nobenega pozitivnega učinka na zdravje, kajti ni nujno koristno, da delaš vsak delovni dan po šest ur neprekinjeno. Toda obstajajo tudi primeri, ki kažejo, da je krajši delovnik smiseln. V podružnici avtomobilskega giganta Toyota v Göteborgu so leta 2002 uvedli dopoldansko in popoldansko izmeno namesto ene same, daljše izmene. Zaradi manj odmorov se je občutno povečala učinkovitost, to pa se je pokazalo tudi v zvišanju plač delavcev. Tako denimo mehanik v švedski podružnici Toyote zasluži 3275 evrov na mesec, kar občutno presega povprečno plačo v švedskem zasebnem sektorju, ki znaša 2768 evrov. Tudi podatki OECD kažejo, da krajši delovnik spodbuja produktivnost. Grki so med najbolj garaškimi člani OECD, na leto opravijo 2000 delovnih ur, Nemci jih le 1400, toda produktivnost grškega gospodarstva je kar za 70 odstotkov nižja od nemške. Kritiki najnovejšega švedskega eksperimenta opozarjajo, da bodo stroški krajšega delovnika pri enakem plačilu ogromni in da lahko v recesijo pahnejo celotno švedsko gospodarstvo. Vladajoča desnosredinska koalicija očita Levi stranki, da se je poskusa lotila samo zato, da bi si povečala priljubljenost pri volivcih pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami. Očitek morda drži. Drži pa tudi utemeljitev, da se delovna doba podaljšuje, zato je treba razmišljati, kako ustvariti bolj humano delovno okolje.