V imenu gospodarnosti

Približno 500 otrok z astmo vsako leto odide na dvo- ali tritedensko zdravljenje v Mladinsko zdravilišče Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču. Težave zaradi te kronične bolezni se v tem času zmanjšajo. Prvi teden se mladostnikom pretok zraka v izdihu izboljša do tri odstotke, po dveh tednih pa tja do 15 odstotkov, pove dr. Breda Prunk Franetič. »Sprememba podnebja krepi organizem. Otroci so bolje predihani, zato potrebujejo nižje odmerke zdravil. Pozimi je tudi manj poslabšanj stanja, zaradi katerih bi bilo potrebno bolnišnično zdravljenje,« navede ugodne učinke klimatskega zdravljenja, do katerega pa je od konca aprila upravičenih manj otrok, kot je to veljalo zadnjih 20 let.

Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) je spremenil pravilnik o obveznem zdravstvenem zavarovanju in med razlogi za zdraviliško zdravljenje otrok z astmo pustil le tiste oblike bolezni, ki jih ni mogoče obvladati z zdravili. Okrnjene so tudi nekatere druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja. V zavodu sedaj trdijo, da zdraviliško zdravljenje pravzaprav ne pomaga in da je pravico z vidika gospodarnosti brezpredmetno ohranjati.

»Kakovostnih raziskav, ki bi nedvoumno dokazovale pomembno izboljšanje astme zaradi klimatskega zdravljenja, res ni,« potrdi dr. Uroš Krivec, vodja službe za pljučne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani. »Zdraviliško zdravljenje zagotovo nima takega pomena, kot ga ima redno jemanje zdravil, ima pa svojo vlogo: astma je kronična bolezen, pri kateri je potrebnega veliko izobraževanja bolnika. Otroci ne gredo samo na morje, ampak se v letovišču izobražujejo o pravilnem jemanju zdravil, kar zmanjša neželene učinke, o zdravem načinu življenja, o odnosu do bolezni, o vajah za čim ustreznejšo tehniko dihanja …« Poleg naštetega je pomembno tudi druženje z vrstniki, ki imajo podobne ali hujše zdravstvene težave. »V skupini je tja do sto mladostnikov z astmo, v domačem okolju pa so navadno edini v razredu s to težavo. Tukaj vidijo, da tudi drugi jemljejo zdravila, to pa jih spodbuja, da zdravljenja ne prekinejo,« še pove dr. Prunk Franetičeva.

Poudariti je treba, da se v ZZZS o posegu v pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja niso posvetovali s strokovno javnostjo. »Zaradi odločnega odziva so vendarle zaprosili za dodaten posvet,« pravi dr. Krivec. »Mnenje bo podal razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo – najvišji strokovni posvetovalni organ ministrstva za zdravje, kar bo odločevalcem v ZZZS v pomoč pri oblikovanju ustreznih meril,« napoveduje.

Odziv zavoda pričakuje tudi Slovensko zdravniško društvo, ki nasprotuje še eni novosti v pravilniku – omejitvi dostopnosti rehabilitacije v zdravilišču po zlomu kolka. Tudi to novost, ki onemogoča, da bi se bolniki čim prej ali sploh »postavili na noge«, je skupščina ZZZS sprejela mimo stroke.