Kompromis glede gensko spremenjenih organizmov

Slovenija kompromisni predlog sprememb direktive, ki državam daje možnost omejiti ali prepovedati pridelavo gensko spremenjenih organizmov, vidi kot korak naprej, saj ima do tovrstnih rastlin izrazito odklonilno stališče, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo. Na Inštitutu za trajnostni razvoj pa s predlogom še niso povsem zadovoljni. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so pojasnili, da ima Slovenija izrazito odklonilno stališče do pridelave gensko spremenjenih organizmov.

Na vprašanje, kakšno je stališče naše države glede predlaganega kompromisa, so odgovorili, da je Slovenija zadovoljna, da je grško predsedstvo EU, ki ga je pripravilo, izboljšalo dosedanje kompromisne predloge sprememb direktive tako, da je v sam operativni del besedila vključilo možne podlage za omejitev oz. prepoved pridelave gensko spremenjenih organizmov v državi članici.

»S tem je državam članicam kljub vsemu dana večja pravna varnost glede na predhodni predlog danskega predsedstva,« verjamejo na ministrstvu. Ob tem so poudarili, da obstoječi pravni okvir v EU in tudi predlagana nova sprememba zakonodaje na področju gensko spremenjenih organizmov državam članicam ne dajeta možnosti omejitve oziroma prepovedi pridelave gensko spremenjenih organizmov »počez«.

»Predlogu za dovoljenje posameznih gensko spremenjenih organizmov v EU sledi dolgotrajni postopek, podprt s številnimi podrobnimi analizami vplivov na okolje in zdravje, na podlagi katerih se tudi sprejemajo odločitve za vsak posamezni gensko spremenjeni organizem,« so razložili. Predlagani sistem predvideva, da se država, ki bo želela prepovedati gensko spremenjene organizme, o tem izreče v vsakem posameznem postopku posebej, so pristavili.

Na Inštitutu za trajnostni razvoj (ITR) so medtem v odzivu na kompromisni predlog ocenili, da Slovenija »vsekakor potrebuje suverenost glede odločanja o pridelavi gensko spremenjenih organizmov na svojem ozemlju«. Sami se zavzemajo za to, da bi naša država gojenje tovrstnih rastlin izključila.

V kompromisnem predlogu sprememb direktive so sicer zaznali dve napaki. Med drugim jih moti, da so pravne podlage za prepoved v državah članicah prešibke. Prav tako se jim zdi sprejemljivo, da predlog podjetja oz. proizvajalca gensko spremenjenih organizmov postavlja na isto raven s suverenimi državami. »Po verziji dokumenta, ki jo imamo, naj bi država, ki hoče prepovedati gojenje konkretne, sicer v EU odobrene gensko spremenjene rastline, prosila proizvajalca, da jo izvzame iz zahteve za gojenje. Zato smo v imenu Evropskega okoljskega biroja, ki združuje približno 140 evropskih okoljskih nevladnih organizacij, v ponedeljek od grškega predsedstva EU na sestanku v Atenah zahtevali, da predlog ustrezno spremeni,« so povedali.

Kompromisni predlog državam članicam omogoča uveljavitev prepovedi pridelave tako med procesom odobritve gensko spremenjenih organizmov kot tudi po njej. Država članica pa lahko prepove pridelavo tudi v primeru, da prijavitelj gensko spremenjenih organizmov zavrne njeno zahtevo. Besedilo predloga predvideva, da mora v tem primeru prepoved temeljiti na prepričljivih razlogih, ki med drugim vključujejo okoljske in kmetijske politike ter interese javnosti, da bi države zaščitile določene habitate ali ekološko kmetovanje.

Glede na to, da kompromisni predlog še ne spreminja korenito sistema dovoljevanja gensko spremenjenih organizmov v EU, kar si želi več držav članic, pa je vanj vključena zaveza za pregled učinkovitosti ukrepov, predvidenih z direktivo, po štirih letih.

Kompromisni predlog pa do sprejetja čaka še dolga pot. Še vedno mu namreč nasprotuje Belgija; Nemčija, Luksemburg in Švedska pa še nimajo dokončnega stališča. Kljub temu je, tako na vladnemu resorju za kmetijstvo in okolje, pričakovati, da bodo pristojni ministri 12. junija v Luksemburgu sprejeli politični dogovor, »ki bo podlaga za nadaljnja pogajanja z Evropskim parlamentom«. Predlog se bo namreč sprejelo po postopku soodločanja med Svetom EU in Evropskim parlamentom.

Italija, ki bo poleti od Grčije prevzela predsedovanje EU, na podlagi sprejetega političnega dogovora načrtuje čimprejšnja pogajanja z parlamentom. Ta bodo trda, saj so nedavne evropske volitve precej spremenile sestavo poslancev, dosedanji predlogi parlamenta pa so bili bolj ambiciozni od predloga grškega predsedstva zlasti glede razlogov, zaradi katerih lahko država prepove pridelavo gensko spremenjenih organizmov, so nanizali na ministrstvu.

Slovenija ima sicer področje pridelave gensko spremenjenih organizmov urejeno z zakonom o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki naj bi bil eden najstrožjih v EU. Zakon predvideva prijavo vsakega gojenja in upoštevanje ustreznih varovalnih pasov. V Sloveniji trenutno ni pridelave gensko spremenjenih organizmov. (sta, er)