Bo EU zabredla v ustavno krizo?

EU je v velikih težavah. Rast je v najboljšem primeru šibka, brezposelnost strašansko visoka, grozi ji deflacija. Evropske volitve so omogočile vrnitev v Evropski parlament poslancem številnih populističnih in evroskeptičnih strank, podpora javnosti Evropskemu parlamentu je strmoglavila. Prepiri, kdo bo nov predsednik Evropske komisije pa ponujajo še večjo tragikomedijo: srečanje Franza Kafke in Daria Foja, opozarja britanski Economist.

Nekdanji predsednik luksemburške vlade Jean-Claude Juncker, ki je glavni kandidat za predsednika komisije, zagovarja federalistični konsenz, ki ga številni evropski volivci hočejo spremeniti. Po oceni Britancev je bil neučinkovit vodja evroskupine, zato dvomijo v njegove sposobnosti za vodenje Evropske komisije.

Številni evropski voditelji vključno s carico EU Angelo Merkel menijo, da je slaba izbira, njegovi podporniki pa pravijo, da je treba upoštevati pravila demokracije, ker je njegova stranka Evropska ljudska stranka (EPP) v novem mandatu dobila največ poslancev v Evropskem parlamentu. Najbolj glasen nasprotnik je britanski premier David Cameron, ki pri odločanju nima pravice veta in ker v Bruslju vse, kar je povezano z britanskim evroskepticizmom, velja za strupeno, Cameronovo nasprotovanje Junckerjevim nasprotnikom še otežuje delo.

Niti to ni jasno, ali si Juncker sploh želi postati predsednik Evropske komisije. Nekateri pravijo, da bi raje postal predsednik Evropskega sveta, torej sestave voditeljev članic EU. Torej evropski voditelji lahko imenujejo nekoga, ki sploh noče opravljati dela predsednika Evropske komisije.

Je pa to tudi mogoče eden od Merkelianizmov, po katerih je postala nemška kanclerka znana: Z njenim omahovanjem pri podpori za predsednika Evropske komisije čaka na trenutek, ko bo morala »z obžalovanjem« reči, da ga ne podpira in mu bo dala mesto predsednika Evropskega sveta. Tako bo za vodenje komisije dobil priložnost boljši kandidat. Economist bi na čelu komisije rad videl bodisi direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Francozinjo Christine Lagarde bodisi predsednika irske vlade Enda Kennyja, predsednika finske vlade Jyrkija Katainena ali nekdanjega predsednika Svetovne trgovinske organizacije (WTO) Francoza Pascala Lamyja.

Če bodo voditelji namesto Junckerja predlagali Lamyja ali Lagardovo in ga/je Evropski parlament ne bo potrdil, bo gospodarski krizi v EU sledila še ustavna kriza, ki bi se ji bilo mogoče izogniti, pišejo Britanci. (er)