S političnim kapitalom nad Večer

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) zelo pozorno spremlja prodaji Večera in Dela v lasti skupine Laško. Za prodajo Večera, ki je v lasti Dela, očitno prihajajo odločilni trenutki ravno v teh dneh. DNS poziva prodajalce, kupce in državne regulatorje, ki bodo preverjali posel, k skrbni in odgovorni preučitvi vseh okoliščin, finančnih virov, transparentnosti in predvsem razvojne vizije enega večjih slovenskih časopisov, ki je tudi pomemben zaposlovalec novinarjev. V ne tako davni preteklosti je Večer že bil tarča špekulantov in tajkuna Mateja Raščana. Ta prevzem, za katerega danes lahko z gotovostjo rečemo, da bi pomenil potop mariborskega medijskega podjetja, je preprečil le skupen odločen upor Večerovih novinarjev in DNS, v zadnji fazi pa tudi ministrstva za kulturo, ki ni izdalo dovoljenja za prodajo. Zavedamo se, da je treba lastniško agonijo Dela in Večera, ki po odločbi AVK ne smeta biti v tolikšni meri lastniško povezana, nujno končati, a nesporni javni interes je, da oba medija dobita lastnike, ki bodo ohranili njuno medijsko dejavnost in poslanstvo v družbi in so pripravljeni prevzem izpeljati na povsem transparenten način. Če bodo pri prodaji Večera in Dela spet v ospredju špekulativni nameni, z namenom izčrpavanja ali celo uničenja medijev, se bomo temu najodločneje uprli.

Zgodba o lastništvu Večera ni le zgodba o (de)tajkunizaciji in bančnem krču okoli skupine Laško. Je predvsem simbol mnogih slabosti in kaotičnosti slovenske zakonodaje in regulacije na področju medijev in ilustracija popolne odsotnosti verodostojne medijske politike v državi. Že v javni razpravi o zakonu o medijih, ki ga je predlagala nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca, smo zahtevali, naj vanj vnese dodatne varovalke, po katerih bi morala biti finančna konstrukcija medijskih lastniških poslov transparentna, kar bi onemogočalo sovražne prevzeme, pri katerih bi novi lastniki medijska podjetja le finančno izčrpali ali politično instrumentalizirali. Vsak bodoči lastnik bi moral zelo jasno in nedvoumno predstaviti načrte in vsebinsko vizijo razvoja medija, ki ga prevzema. Iz prodaje Večera in kasneje najbrž tudi Dela bi bili ob rešitvah, ki smo jih predlagali, že v naprej izločeni nekateri ključni elementi tveganja.

Trenutno javno izpostavljeni potencialni kupci Večera doslej niti Večerovim novinarjem niti javnosti niso položili kart na mizo - niso razkrili finančne konstrukcije posla, kapitalskih ali bančnih virov in niso predstavili nikakršnega razvojnega koncepta osrednjega medija severovzhodne Slovenije. O njihovih motivih in namenu prevzema torej za zdaj vemo odločno premalo. Te okoliščine nas ne navdajajo z optimizmom, ampak kvečjemu z zaskrbljenostjo. Večer je, poleg nacionalno, še posebno pomemben soustvarjalec javnega življenja in mnenja na Štajerskem, zato nas čudi tudi popoln molk civilne družbe tega dela Slovenije. Pričakovali bi jasne pozive k obstoju medija, ki je v tej regiji nedvomno steber javne sfere in nadzora oblasti.

Izvršni odbor (IO) Aktiva novinarjev Dela podpira izjavo DNS glede prodaje medijev v lasti skupine Pivovarne Laško, zlasti glede vse bolj aktualne prodaje Večera. Pri tem pa IO Aktiva novinarjev Dela opozarja tudi na nezavidljiv položaj Dela, ki je v preteklosti po volji neodgovornih lastnikov postal večinski lastnik Večera. Regulator namreč Delo po eni strani s kaznimi sili v prodajo Večera, po drugi strani pa se od Dela pričakuje, da bo našel primernega kupca za mariborski časnik, ki ga doslej ni bilo.