»Oblatili so nas«

Politična provokacija je zasenčila športni dogodek

Za argentinske Slovence je bila sobotna nogometna tekma v La Plati med reprezentancama Argentine in Slovenije zgodovinski dogodek. Iz številnih mest, predvsem pa iz Buenos Airesa je prispelo na desetine avtobusov z navijači. V nekem trenutku je skupina teh na stadionu razvila veliko zastavo in jo poslala navzdol po tribuni po rokah gledalcev. »Večina je, ko je zastava potovala po tribuni, mislila, da gre za slovensko trobojnico,« pravi Matjaž Krajnik, predstavnik za odnose z javnostmi Nogometne zveze Slovenije. A ko je zastava dosegla dno tribune in ko so jo obesili na ograjo, je postalo jasno – ne gre za slovensko, temveč za domobransko zastavo.

Večina prisotnih, ki so prepoznali pomen grba s kranjskim orlom, je bila razočarana. Mirko Vasle, odgovorni urednik tedenske radijske oddaje Okence v Slovenijo, je sedel na tribuni na drugi strani igrišča. »Res je škoda, ker so s tem dejanjem pokvarili zgodovinski trenutek. To je bila tekma, kakršne zlepa ne bomo več videli.« Po njegovem je šlo za načrtovano provokacijo. Kdo jo je organiziral, ne ve. »Govoril sem s predsednikom osrednje slovenske organizacije. Zatrdil mi je, da tega ni organiziral noben slovenski dom, saj menijo, da je bil to športni dogodek, na katerem nima politika kaj iskati.«

Razočaran je bil tudi gospodarstvenik Hernan Zupan, ki je znatno pripomogel k organizaciji tekme. »Predvidevam, da gre za potezo nekoga, ki v slovenski skupnosti ni pretirano dejaven in je to njegova solo akcija, s katero je želel nekoliko preusmeriti pozornost s športnega dogodka.«

Ob tem dogodku se je pokazal tudi razkol med pripadniki »starih« predvojnih in »novih« političnih emigrantov iz Slovenije. »V Argentini imamo različna društva, večina pripada ’novi’ emigraciji. V glavnem so proti komunizmu, a nikdar niso tako neuvidevno razkazovali domobranskih simbolov,« pravi Roberto Mislej, potomec predvojnih emigrantov iz Primorske.

»Domobranske simbole slovenska politična emigracija uporablja samo na spominskih proslavah,« poudarja Mirko Vasle. »Menim, da večina slovenske skupnosti tega dogodka ne podpira. Oblatili so nas pred domovino naših staršev. Vsi se zavedamo, da ’argentinski Slovenec’ v Sloveniji ni najbolj priljubljen pojem ...«

Na Nogometni zvezi Slovenije se od dogodka distancirajo. »To niso bili navijači naše nogometne reprezentance, saj se s tako zastavo ne navija za nas.« Zato tudi ne pričakujejo, da bi jim Mednarodna nogometna organizacija FIFA zaradi tega dejanja naložila kazen, kot jo je na primer grški nogometni zvezi, ko so nekateri njeni navijači lani med igranjem himne na tekmi z Romunijo salutirali po nacistično. Pa čeprav je načeloma razvitje domobranske zastave ustreznik razvitju zastave nemškega rajha s svastiko, ki zagotovo ne bi ostalo nekaznovano. »NZS za ekscese posameznikov, ki ne navijajo za Slovenijo, ne odgovarja. Očitno je bil edini namen teh oseb ravno škodovati ugledu naše reprezentance in naše države,« odločno pravi Krajnik.

Na slovenskem zunanjem ministrstvu skušajo »žogo« umiriti. »Med argentinskimi Slovenci se omenjeni simboli praviloma ne uporabljajo, zato menimo, da je primer osamljen in je v slovenski javnosti po nepotrebnem zasenčil prijeten športni dogodek v Argentini.«