Okoljski ministri EU dosegli dogovor o Gensko spremenjenih organizmih

Okoljski ministri EU so danes v Luksemburgu dosegli politični dogovor o gensko spremenjenih organizmih (GSO), ki članicam omogoča, da pod določenimi pogoji omejijo ali prepovedo pridelavo gensko spremenjenih poljščin na svojem ozemlju, tudi če so te odobrene na evropski ravni, in to ne le iz zdravstvenih in okoljskih razlogov. Več >>

Kompromis so podprle vse članice, razen Belgije in Luksemburga, je povedal grški minister za okolje Janis Maniatis, ki je predsedoval zasedanju.

Okoljski ministri so tako danes potrdili kompromis o GSO, ki so ga po težavnih in dolgih pogajanjih pred nekaj tedni dosegli veleposlaniki članic EU.

Nova pravila vključujejo seznam razlogov, iz katerih lahko članice omejijo ali prepovedo pridelavo gensko spremenjenih poljščin: to so okoljski in socioekonomski razlogi, raba zemljišč, urbanistično načrtovanje in cilji kmetijske politike.

Kompromis med drugim določa, da bodo morale vse članice dovoliti tranzit gensko spremenjenih proizvodov čez svoje ozemlje.

Poleg tega vključuje klavzulo o pregledu direktive po štirih letih.

Slovenijo je v razpravi zastopala namestnica veleposlanika pri EU Metka Ipavic. Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Andreja Jerina je morala namreč udeležbo na zasedanju zaradi nujnih zadev tik pred zdajci odpovedati, so pojasnili na ministrstvu.

Slovenija je kompromis podprla, saj je to prvi korak v smeri celovitega reševanja problematike dovoljevanja pridelave GSO na ravni EU, je pojasnila Ipavičeva.

Ob tem je še posebej pozdravila vključitev klavzule o pregledu direktive, ker je na tem področju v EU do neke mere treba voditi enotno politiko in ker se je izkazal obstoječ postopek dovoljevanja GSO za slabega.

"Slovensko mnenje je do pridelavi GSO izrazito odklonilno, zato menimo, da je treba zakonodajni okvir na ravni EU dolgoročno tako izboljšati, da ne bo nobenih dvomov glede uporabe GSO na vseh področjih," je še poudarila Ipavičeva.

Poleg tega je izrazila željo, da bi pogajanja z Evropskim parlamentom tekla čim bolj uspešno, tako da bi lahko članice kar se da hitro uporabile predlagano omejitev in prepoved pridelave GSO.

Slovenija želi v pogajanjih s parlamentom tudi čim boljši dogovor o čezmejnem sodelovanju glede GSO. Podobno so v razpravi izpostavile tudi Francija in nekatere druge članice.

Slovenija, kjer ni pridelave GSO, je to področje uredila z zakonom o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki je eden najstrožjih v EU. Zakon predvideva prijavo vsake pridelave GSO in upoštevanje ustreznih varovalnih pasov.

Namen novih pravil je poenostaviti proces odobritve GSO, saj sedanji ne deluje. Članice, ki jim nasprotujejo, namreč vztrajno blokirajo odobritev teh organizmov na evropski ravni.

Politični dogovor je sicer šele izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom, ki bodo po pričakovanjih težavna, saj je parlament zahteval ambicioznejše rešitve. Pogajanja s parlamentom naj bi se začela zgodaj jeseni.

Sedaj se v EU prideluje le ena vrsta gensko spremenjenega proizvoda - Monsantova koruza MON810, in to v glavnem v Španiji.

Drugi gensko spremenjeni proizvod, za katerega je EU dovolila pridelavo v letu 2010, je bil gensko spremenjeni krompir, vendar je bil prodajno neuspešen, zato so ga po dveh letih umaknili s trga.

V okoljevarstveni organizaciji Greenpeace opozarjajo, da je kompromis, dosežen po štirih letih pogajanj, poln pravnih lukenj.

"Okoljski ministri želijo zagotoviti članicam pravico, da prepovedo pridelavo GSO na svojem ozemlju, a danes dogovorjeno besedilo ne izpolnjuje te obljube. Članice, ki želijo reči 'ne' GSO, bodo še vedno izpostavljene pravnim napadom biotehnološke industrije," je poudaril predstavnik Greenpeacea Marco Contiero.

V Greenpeaceu tako sedaj pozivajo evropske poslance, naj okrepijo zakonodajo, tako da bo ta ta članicam resnično zagotovila trdno pravno podlago za prepoved pridelave GSO na njihovem ozemlju. (sta, er)