Grožnja iz EP: Če Juncker ne bo predsednik, tvegamo krizo

V Evropskem parlamentu se oblikuje jasna večina v podporo Jeanu-Claudu Junckerju za predsednika Evropske komisije. Če ne bo predsednik, tvegamo institucionalno krizo, je opozoril vodja desnosredinske Evropske ljudske stranke Manfred Weber po posvetovanjih s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem.

V Evropskem parlamentu ni druge večine kot večine za Junckerja, zato tisti, ki postavljajo njegovo imenovanje in s tem predviden časovni okvir imenovanja pod vprašaj, tvegajo institucionalno krizo, je opozoril Weber in izpostavil, da se je treba držati rokov. Po načrtih naj bi kandidata za predsednika komisije imenovali voditelji članic na zasedanju konec meseca, nato pa naj bi o njem sredi julija glasoval Evropski parlament.

Po evropski zakonodaji kandidata za predsednika komisije s kvalificirano večino predlagajo voditelji članic, nato pa ga mora z absolutno večino izvoliti Evropski parlament, ki mora na koncu potrditi tudi celotno komisarsko ekipo. To so stara pravila, a lizbonska pogodba prvič določa tudi, da je treba pri izbiri predsednika komisije upoštevati evropske volitve. V praksi je bilo sicer tako že prej; sedanji predsednik Jose Manuel Barroso prihaja iz najmočnejše EPP.

A parlament je v želji po popestritvi volilne kampanje in povečanju nizke volilne udeležbe prekoračil okvir pogodbe. Največje politične stranke so imenovale svoje kandidate za predsednika ter volivcem zatrjevale, da odločajo tudi o predsedniku komisije.

Evropski voditelji, predvsem nemška kanclerka Angela Merkel in Van Rompuy, so sicer vseskozi opozarjali, da ni avtomatizma med imenovanjem predsednika in volitvami, a obenem na kongresih evropskih strank podprli kandidate za predsednika. V Evropskem parlamentu tako sedaj v imenu demokratičnosti delovanja unije vztrajajo, da predsednik komisije mora postati Juncker in da je izbira nekoga tretjega nesprejemljiva. »Pomembno je, da ne razočaramo volivcev,« poudarja Weber.

Tudi vodja evropskih socialdemokratov Hannes Swoboda je po posvetovanjih z Van Rompuyem opozoril, da bi morali voditelji iz spoštovanja do temeljnih demokratičnih načel dovoliti Junckerju, da se ob predstavitvi ustreznega programa preizkusi v parlamentu. »Tisti v Evropskem svetu, ki povzročajo zamude in ovirajo proces, so razlog, zakaj je toliko državljanov frustriranih zaradi Evrope,« je še poudaril Swoboda.

A nekateri voditelji, na prvem mestu britanski premier David Cameron, demokracijo razumejo drugače. Na Otoku na primer izpostavljajo »demokratično vrzel« v postopku, češ da britanski volivci sploh niso odločali o Junckerju. Nobena od britanskih strank namreč ni vključena v EPP, britanski torijci so se pridružili zmerno evroskeptičnim Evropskim konservativcem in reformistom (ECR).

Poleg tega Cameron izpostavlja, da so volivci jasno povedali, da želijo drugačno unijo. Poudarja, da je Bruselj postal prevelik in preveč gospodovalen ter da potrebuje unija na vodilnih položajih osebe, ki to razumejo. Weber je poudaril, da je Velika Britanija ključna partnerica in da so se pripravljeni pogajati z njo, a obenem opozoril, da je le ena od 28 članic in da nima pravice veta.

Cameron naj bi imel pri nasprotovanju Junckerju podporo Madžarske in Švedske, sicer pa pomisleke najglasneje izražata še Nizozemska in Italija. Evropski voditelji tudi izpostavljajo, da je treba najprej določiti prioritete unije v prihodnjih petih letih in nato odločati o osebah, ki jih bodo sposobne uresničiti. Pomen ustreznega programa izpostavljajo tudi v parlamentu. (sta, er)