Sodna zmaga 'mrhovinarskih skladov'

Argentina izgubila tožbo proti skladom hedge

Ta teden je finančni svet stresel šibek potres, ki ga je izzvalo vrhovno sodišče ZDA. Le malokdo ga je zaznal, čeprav bi to tresenje lahko bilo sporočilo za večji pretres. Vrhovno sodišče ZDA je razsodilo, da mora država Argentina dvema ameriškima skladoma hedge NML Capital, Aurelius Capital do konca junija plačati 1,3 milijarde dolarjev. Sodba se nanaša na zahtevo za poplačilo starih argentinskih obveznic, kajti sklada hedge, ki zahtevata to poplačilo, se nista strinjala z odpisom terjatev, za katerega se je argentinska vlada dogovorila z večino upnikov. VEČ>>

Die Welt poroča, da argentinski državi že konec tega meseca grozi bankrot, kajti dokler ne poplača teh dveh skladov, se ne sme poplačati drugih terjatev in do konca junija mora po navedbah Wall Street Journala tujim kreditodajalcem plačati vsaj za 500 milijonov dolarjev obresti. Utegne se zgoditi, da bodo na podlagi sodbe vrhovnega sodišča ZDA sedaj tudi drugi zasebni upniki od argentinske države zahtevali poplačilo velikih terjatev. Po podatkih Reutersa bi lahko zahtevali 15 milijard dolarjev. A ne samo to, do pretresa lahko pride v celotnem globalnem finančnem sistemu, ki je visoko zadolžen. Vladimir Werning, izvedenec za hitro rastoče države pri ameriški velebanki JP Morgan, pravi, da je odločitev vrhovnega sodišča trge negativno presenetila.

Argentinska predsednica Christina Kirchner je sicer najprej zavrnila pogajanja s predstavniki skladov in jih poimenovala »mrhovinarji«, nato pa zagotovila, da Argentina ne bo bankrotirala in bo konec junija plačala obresti, poroča Wall Street Journal. »Argentina je pokazala več kot jasno željo za pogajanja (o svojih dolgovih). A ločiti je treba med pogajanji in izsiljevanjem,« je dejala v nagovoru po TV. »Argentina še ni stopila v stik z Elliottom,« je za Newsweek dejal vir blizu skladu hedge Elliott Management Corp, katerega del je NML Capital Division, ki vodi skupino 19 tujih upnikov, ki od argentinske vlade zahtevajo poplačilo obveznic.

Argentinski gospodarski minister Axel Kicillof pravi, da je vlada »začela ukrepati« v smeri restrukturiranja dolga tako, da bo padel pod argentinsko zakonodajo in tako o njegovem poplačilu ne bodo več mogla razsojati ameriška sodišča, poroča BBC. Po njegovih besedah bi to omogočilo državi izpolniti zaveze do kreditodajalcev, ki so se strinjali s prestrukturiranjem terjatev. Med sodnim postopkom na ameriških sodiščih so skladi seveda kupovali in prodajali obveznice, s katerimi se zadolžuje argentinska država, in s tem na veliko služili. Argentina ima še za 54,8 milijarde obveznic, za katere bi imetniki na podlagi sodbe ameriškega vrhovnega sodišča sedaj lahko zahtevali poplačilo. A država za to nima dovolj denarja. Devizne rezerve, ki jih delno uporablja za poplačilo tujih upnikov, so se zmanjšale na 28,8 milijarde dolarjev. Leta 2011 je imela še za polovico višji znesek deviznih rezerv.

Analitiki ugibajo, ali ima argentinska država še dovolj denarja, da bo lahko zvozila do volitev prihodnje leto. »Če se bo Argentina zadeve lotila pragmatično, bodo vsi zmagovalci,« sodbo ameriškega vrhovnega sodišča komentira Alberto Ramos, ekonomist na ameriški velebanki Goldman Sachs. Da je odločitev vrhovnega sodišča pomemben precedenčni primer, opozarjajo v družbi Jubilee Debt Campaign, kajti »mrhovinarski skladi« Argentini nikoli niso posodili denarja, sedaj pa jo lahko prisilijo k bankrotu, navaja britanski Standard. Zaskrbljen je tudi Mednarodni denarni sklad (IMF). Reuters navaja, da bodo po njegovi oceni zaradi sodbe proti Argentini druge države imele večje težave pri prestrukturiranju svojega dolga. Sebastian Centurion iz družbe ABC Exchange, je prav tako presenečen, saj je ta sodba precendenčni primer za kateri koli »mrhovinarski sklad«, da gre lahko proti kateri koli državi. Tako so ranljive vse države, ki so v procesu prestrukturiranja.

Ameriško vrhovno sodišče je prav tako razsodilo, da kreditodajalci smejo od argentinske vlade zahtevati informacije, katero premoženje ima država v lasti po svetu. Po mnenju sodišča ga bodo kreditodajalci tako lažje našli in prišli do poplačila svojih terjatev. Sklad hedge NML je že do sedaj iskal argentinsko premoženje, ki bi ga lahko zasegel. Leta 2012 je zaplenil argentinsko vojaško ladjo v Gani. Med finančno krizo leta 2001, ko je bankrotirala, je Argentina imela okrog 100 milijard dolarjev dolgov. V letih 2005 in 2010 se je z 93 odstotki upnikov dogovorila za delni odpis dolgov oziroma za zamenjavo starih obveznic za nove po nižji ceni med 25 in 29 centov za dolar stare obveznice.