Fina zalogajnica

TaBar
Ribji trg 6, Ljubljana
Tel.: 031 764 063
www.tabar.si
Konzumacijo serijalke prigrizkov lahko na Ribjem trgu izvajate od ponedeljka do sobote od 10. do 23. ure.

Fino:
chorizo na belem fižolu
gamberi z ječmenom, ingverjem in čilijevo salso
siri in marmelade

Ne tako fino:
klapavice s papriko in koriandrom

Posamične prigrizke v TaBarju vrednotijo v razponu od dva do deset evrov, pri čemer se cena večine hladnih vrti okrog štirice, toplih pa okrog šestice evrov. Se pa, ko človeka potegne noter, končna številka hitro zasuče severno od 30 evrov.

Oh, kako brutalno so jih fasali španski žogobrci pred tednom dni, ko se je njih boj s Holandci spremenil – pač po vzdevku na depresivni ravnici naseljenih nogometašev – v mesarsko Oranje. Tako se sploh nismo čudili, ko smo iz Konzumovega direktorata za uveljavljanje pravice do možnosti poprave slabega prvega vtisa dobili befel za preverko na Ribji trg postavljenega, menda da po španjolskih prehranskih šegah koncipiranega in poimenovanega lokala TaBar, pri čemer Ta v imenu stoji za tapas, Bar pa za ... no, saj je jasno, ane?

Je pa tako, da gre tudi tisti tapas razumeti konceptualno – torej kot ponudbo cele serije različnih količinsko manjših prigrizkov, katerih večina nima z avtohtonimi tapasi nič skupnega, kaj kmalu postane jasno, da sestavinsko-kuhalniški navdih prihaja s Krasa. In je fajn, o, kako je fajn: se kremasta albuminska skuta, potresena z naribanim črnim tartufom, zmaže v sekundi, medtem ko prsti že segajo po lepo omaščeni rezini na roko odrezanega pršuta, oko pa počiva na vizualnih atrakcijah, kot so gamberi na ječmenovi solatki z divje rdečo čilijevo salso ali kocke lososovega tatarja ob avokadovi kremi.

Zraven se tudi sreba. In to dobro, v nekaj primerih (Fonova malvazija in Terpinov qiunto quarto, recimo) celo ekstremno dobro. In posluša se frajerski jazz, ki ni elevatorsko pocukrano popeglan. In natakarji se hitro sučejo in vedo in znajo razložiti, kaj je na krožnikih in kaj v kozarcih. In na dolgem spisku zalogajev (čeprav kar nekaj – preveč, če smo iskreni – zapisanega manjka) lahko favorite zase najdejo rustikalijam zapisani fotri (ultra mehak goveji rep na polenti), šparajoči študenteraj (pečen krompir z baziličnim aiolijem), veganski warriorji (pikantni jajčevci), morske deklice (pečena hobotnica s timijanom in z limono), mestne gospe (gosja jetra s korenčkovim pirejem in hruško), jegermajstri (kos pečenega jelena s solnim cvetom), s krasnim, rahlo pikantnim chorizom na maslenem belem fižolu se lahko pocrkljajo celo tisti, ki so tudi po debaklu ostali feni španske tradicije. V zaključnih etapah tabarjenja ne boste mimo užgali z nobeno od sladic, kljub temu pa skušam cenjeno bralstvo raje nakibicati k degustiranju krožnika sirov, pri katerem se je težko odločiti, ali je bolj fascinanten nabor sirov (s teranom obarvan kozji, nariban, popopran in ponovno stisnjen kravji ...) ali priloženih domačih marmelad (pomarančna z zvezdastim janežem, dimljeni kaki?! ...). Špasno!