Žižek: 19. junij naj bo Assangev dan

Obeležujemo veliko pomembnih dogodkov: 11. septembra napad na newyorški WTC, 27. aprila upor proti okupatorju, … Slovenski filozof Slavoj Žižek pa se v kolumni za britanski dnevnik The Guardian sprašuje, ali ne bi bilo treba listi pomembnih datumov dodati še 19. junij. Danes pred dvema letoma se je namreč ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange – ki mu grozi izročitev Švedski zaradi domnevne spolne zlorabe, Švedska pa bi ga lahko izročila ZDA, ki ga obtožuje veleizdaje in vohunjenja – zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu in tam ostal. Več>>

Medtem ko si mi lahko mirno privoščimo sprehod na čistem zraku, bi Assange, ko bi stopil iz veleposlaništva, bil takoj aretiran, opozarja Žižek. »Kaj je naredil, da si je to zaslužil?« se sprašuje.

Opredelil se je za »vohuna ljudi«. To ni navadno izdajstvo, piše Žižek, »ampak je še bolj radikalno. Ruši namreč same temelje vohunjenja, princip tajnosti, saj je cilj 'vohunjenja za ljudi' pridobljene skrivnosti obelodaniti«.

Assange nam je, kot poudarja Žižek, povedal, da so »v ZDA in preostalem zahodnem svetu formalne svoboščine sicer zagotovljene, tako, da večina posameznikov doživlja svoja življenja kot svobodna in se niti ne zavedajo, v kakšni meri so dejansko upravljani s strani državnih vzvodov.« Od Assangevega razkritja naprej »se ne moremo sprenevedati, da ne poznamo umazanega dela tajnih služb«. Žvižgači so nam pokazali »nesvobodo, ki preveva stanje, v katerem se dojemamo kot svobodne,« piše filozof.

Assange je državni sovražnik predvsem zato, ker je prek WikiLeaksa stvari, ki smo jih tiho tolerirali kot neproblematične, izpostavil kot problematične: »Razkritja WikiLeaksa nas skrbijo, in, na žalost, veliko ljudem to ni všeč,« še piše Žižek. Preberite si kolumno v celoti.