Vrh EU naj bi odločil le o kandidatu za predsednika komisije

Namen tokratnega vrha EU je predlagati le kandidata za predsednika Evropske komisije, odločitve o drugih vodilnih položajih v uniji bodo sprejete pozneje, so v Bruslju povedali viri pri EU. Po navedbah virov vse kaže, da ima Luksemburžan Jean-Claude Juncker med članicami dovolj močno podporo za ta položaj.

Kandidata za predsednika komisije predlagajo voditelji članic unije s kvalificirano večino, nato pa ga mora z absolutno večino podpreti Evropski parlament. Če bo vrh jutri, v petek, predlagal kandidata, bo po načrtih Evropski parlament o njem glasoval sredi julija.

Junckerju odločno nasprotuje britanski premier David Cameron, ki je napovedal, da bo zahteval glasovanje o njem. To sicer ni običajna praksa, saj voditelji vselej težijo k temu, da se o kandidatu dogovorijo s soglasjem. Če bo kdo od voditeljev zahteval glasovanje, ga bo predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy izvedel, so povedali viri. Tudi v primeru glasovanja sicer po navedbah virov kaže, da Juncker ima dovolj podpore in da Cameronu ni uspelo zbrati dovolj glasov za blokiranje imenovanja.

Kljub navedbam virov, da bodo odločitve o drugih vodilnih položajih sprejete pozneje, ne v petek, nekateri viri v Bruslju omenjajo možnost, da se voditelji dogovorijo tudi še o kakšnem imenu v paketu vodilnih položajev. V igri za novega predsednika Evropskega sveta se najpogosteje omenja danska premierka Helle Thorning-Schmidt, kot kandidati za visokega zunanjepolitičnega predstavnika nizozemski in slovaški zunanji minister Frans Timmermans in Miroslav Lajčak ter italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini, kot kandidat za šefa evroskupine pa Španec Luis de Guindos.

Vrh, ki bo danes potekal v belgijskem Ypresu, jutri pa v Bruslju, bo sicer »bogat s čustvi, dogodki, vsebino in učinki«, poudarjajo viri pri EU. Vrh bo nabit s čustvi, ker bodo voditelji v Ypresu, ki je bil prizorišče ene najpomembnejših front v prvi svetovni vojni, slovesno obeležili začetek »velike« vojne.

Vrh bo tudi poln dogodkov, ker bo unija v petek zjutraj podpisala gospodarski del sporazuma o krepitvi vezi z Ukrajino ter sporazuma o krepitvi vezi z Moldavijo in Gruzijo. Poleg tega bo vrh vsebinsko bogat in bo imel dolgoročne učinke, ker bo opredelil strateški načrt unije za prihodnjih pet let ter izbral eno od oseb, ki bodo uresničevale ta načrt, so pojasnili viri.

Te prioritete so v grobem začrtane, a članice se še usklajujejo o podrobnostih. Strateški načrt bo temeljil na petih točkah: rast, zaposlovanje in delovna mesta, opolnomočenje in zaščita državljanov, energetska unija, unija svobode, varnosti in pravice ter EU kot močna globalna igralka.

Vsaka članica želi v prioritete vključiti svoje poudarke. Francija in Italija na primer zahtevata močan poudarek na rasti, zaposlovanju in investicijah na račun proračunske discipline. A nemška kanclerka Angela Merkel je znova poudarila, da popuščanje pri proračunskih pravilih ne pride v poštev in da so ta že sedaj dovolj prožna.

Slovenija se na primer zavzema za to, da bi zunanjepolitična prioriteta vključevala tudi vizijo širitve, je v torek povedal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Senčar.

Poleg tega bo vrh potrdil priporočila članicam za proračunsko in reformno ukrepanje, blagoslovil vstop Litve v območje evra in status kandidatke za Albanijo, podprl kratkoročne ukrepe za zmanjševanje energetske odvisnosti ter pripravil teren za sprejemanje drugih energetskih in podnebnih odločitev v oktobru. (sta, er)