Tehnološki populizem

Tablica za vsakega slovenskega šolarja, obljublja SDS

Ena najbolj oglaševanih obljub v predvolilnem programu stranke SDS je zagotovitev tabličnega računalnika za vse učence v osnovnih in srednjih šolah od tretjega razreda. Več>>

Kot je v pismu iz zapora ta teden zapisal Janez Janša, mora šolski sistem »narediti hiter prehod iz papirnatih učbenikov na elektronske, hkrati z njim pa dokončati tudi prehod od šole, ki zahteva preveč faktografskega znanja in učenja na pamet, na šolo, ki učencu in dijaku da temeljna znanja, predvsem pa ga usposobi, da bo znal ogromno dostopnega znanja in informacij poiskati in uporabljati«. Poenostavljeno rečeno, zakaj bi otroke učili poglobljenih vsebin, če jih lahko naučimo »guglanja«.

Tablični računalnik in hitra brezžična povezava sta, tako Janša, ključna pogoja za ta korak. »Informacije nudita v ogromnih količinah, različnih oblikah in takoj. Papirnati izdelki so v tej konkurenci kot konjska vprega proti avionu.«

Pri SDS so izračunali, da bi strošek nakupa tablic za vse učence prvo leto znašal 48 milijonov, naslednja leta pa bi se bistveno znižal, poleg tega pa bi, zaradi hkratne opustitve obveznih delovnih zvezkov, družina z enim šoloobveznim otrokom prihranila 200 evrov na leto.

Nekadnji šolski minister Slavko Gaber napoved označuje za nepremišljenost in demagogijo. »Govorimo o nesistemskem in nepremišljenem obljubljanju stvari, ki, če bi imeli denarja v izobilju, sicer ne bi bile odveč, bi pa kazalo njihovo uvajanje premisliti in načrtno pripraviti učiteljstvo, starše, otroke na uvedbo.« Žal pa denarja, opozarja Gaber, trenutno primanjkuje za tako osnovne stvari, kot so na primer prevozi in prehrana.

Zmanjševanje uporabe papirja in svinčnika v šolah je na prvi pogled videti kot logično sledenje tehnološkemu razvoju, a težava je v tem, da vse več psihologov in nevrologov opozarja na škodljive posledice zamenjave svinčnika s tipkovnico. Za tipkanje je potrebnega veliko manj možganskega truda kot za pisanje z roko, zato vodi v slabše pomnjenje in slabšo sposobnost produciranja novih zamisli. Kot v letos objavljeni raziskavi na primer ugotavljata ameriška psihologa Mueller in Oppenheimer, zapisovanje z računalnikom poslabša sposobnost učenja, ker je zanj potrebno manj poglobljeno procesiranje podatkov.

»Tablice so lahko samo eden od učnih pripomočkov in morajo prinašati drugačne posredovane vsebine, kot jih prinaša učiteljeva beseda ali klasični učbenik,« pravi razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek z ljubljanske Filozofske fakultete. »Otroci se bodo vedno opismenjevali s pisalom v roki. Potrebne koordinacije ter sposobnosti sprotnega mišljenja in pisanja se ni mogoče naučiti drugače kot z vajo.«

Pri tem poudarja tudi nevarnost, da bi otroci v razredu nehali komunicirati neposredno med seboj in bi se še ta komunikacija preselila v virtualni svet. »Na področju govora bi to lahko pomenilo katastrofo. Govorna kompetentnost otrok pa je najboljši napovednik njihovega kasnejšega znanja.« Tablice, pravi Marjanovič Umkova, so dobrodošla popestritev. »Če imamo res preveč denarja.«

Pri vsem tem pa sploh še nismo omenili neskončnih možnosti odvračanja od učnega procesa, ki bi jih za učence v razredu pomenile tablice s hitro brezžično povezavo.