Onkraj pameti

Boris Popovič bi rad ime Kopra ponesel v svet. Sprva je razmišljal o ureditvi umetnega otoka, zdaj načrtuje gradnjo megalomanske, skoraj 400 metrov visoke stopnice. K sodelovanju želi pritegniti svetovno znane arhitekte, kot so Jean Nouvel, Renzo Piano in Zaha Hadid, češ da so najboljše jamstvo za pridobitev investitorjev. Da ne gre le za reklamno potezo, s katero bi rad pridobil podporo volivcev, ampak za resen načrt, pove podatek, da je za pripravo mednarodnega arhitekturnega natečaja in drugo dokumentacijo v letošnjem občinskem proračunu rezerviranih 850 tisoč evrov, čeprav je koprska občina med bolj zadolženimi v državi.

Seveda bi bilo odlično, če bi tudi v Sloveniji imeli svetovno prepoznaven objekt, toda nebotičnik sredi sredozemskega mesteca? »To je onkraj vsakega razumnega, kaj šele strokovnega premisleka. Do pojava poslovnih stolpnic so imeli višinski poudarki v mestih vedno tudi simbolni pomen. Cerkveni zvoniki in pomembnejše palače še danes pripomorejo k berljivosti mestne podobe. Vendar Koper ni New York, ne Pariz, niti Dubaj, pa čeprav si njegov župan morda to želi. Več kot sto metrov visoka stopnica v Kopru bi porušila skladna razmerja historičnega mesta in povsem degradirala prvovrstne umetnostne spomenike,« opozarja dr. Aleš Vodopivec, predavatelj na Fakulteti za arhitekturo. »Stolpnica je izum Amerike, je izraz moči in kapitala. Tudi arogance. Edini namen stolpnice je oplemenitenje kapitala, se pravi čim večji zaslužek na čim manjši parceli.« Še celo arhitekti, ki so po županovem naročilu pripravili idejne zasnove za megalomansko stopnico, so priznali, »da so bili tudi sami na začetku nekoliko skeptični, toda arhitekt takšnega projekta ne more zavrniti«. To po Vodopivčevem mnenju kaže na erozijo strokovnih in etičnih meril.

»Tipično slovensko. Prej nimaš nič, če govorimo o Kopru, nobene hiše, višje od 50 metrov, potem pa naravnost na juriš na 400 metrov,« je kritičen arhitekt Aleš Vrhovec. »Za takšne megalomanske projekte sta potrebna ekonomsko zaledje in ekonomski prag, saj imajo sicer učinek črne luknje. Pri nas preprosto nimamo zaledja na primer 50-milijonske države, kot ga ima Italija, zanašati se samo na tujce pa ni realno niti pametno. Ekonomski prag se seveda lahko tudi dviguje, a to se gradi več desetletij, počasi, s pametjo, ne z nebotičniki, pač pa s hitro javno upravo in premišljeno davčno politiko. Ne gre torej za to, da to ni mediteransko. Vsiljevati 400-metrski nebotičnik, brez posluha za prostor v najširšem smislu, je preprosto neumno.«

(Združena levice sicer zbira podpise zoper gradnjo, peticijo lahko poiščete na internetu.)