Tujci na pomoč

Cimos je slovenski General Motors, ugotavlja Metod Dragonja, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vsekakor. Če Cimos propade, bo uničenih sedem tisoč delovnih mest. Za slovensko gospodarstvo bi bil to hud udarec, veliko hujši od stečaja Mure, ko je na cesti ostalo 1200 delavcev. Pomenil bi novo breme za že sicer močno izčrpan državni proračun. Hkrati bi bil to tudi boleč udarec za Cimosove ključne kupce – Honeywell, BMW, PSA in Ford, saj bi ti morali hitro najti alternativnega dobavitelja avtomobilskih delov. Veliki avtomobilski proizvajalci si zamud v proizvodnji preprosto ne morejo privoščiti, kajti vsak dan zastoja pomeni večmilijonske izgube.

V avtomobilskem sektorju se uporablja sistem dobave »just in time«, komponente se dobavljajo na uro ali celo na minuto natančno. Tako se denimo avtomobilski sedeži dobavljajo dve uri prej, preden se vgradijo v nove avtomobile. Sklopke se dobavljajo celo dvakrat na dan. Zato da Cimosovim kupcem ne bo treba ustavljati proizvodne linije, so pripravljeni pogoltniti grenko pilulo in shiranemu koprskemu podjetju zagotoviti likvidnostna sredstva. Cimos svež denar potrebuje tudi zato, ker je zdaj, ko je v prisilni poravnavi, 24 milijonov evrov kupnine od Litostroja Power namesto na računu Cimosa pristalo na SID banki. Poleg tega svež denar potrebuje zato, ker dobavitelji od Cimosa zahtevajo predplačila, sicer mu ne dobavljajo materiala. Tretji razlog pa so Cimosove hčerinske družbe, ki zdaj, ko je matična družba v prisilni poravnavi, potrebujejo več denarja.

Cimos pričakuje, da mu bodo kupci v zameno za redne dobave zagotovili vsaj 30 do 40 milijonov evrov svežega denarja, prav toliko pa naj bi mu ga zagotovile tudi štiri največje banke upnice, ki so vse v državni lasti, in sicer NLB, Banka Celje, SID banka in Gorenjska banka. Pri čemer Cimos od kupcev niti ne želi posojil, ampak namerava dvigniti cene svojih izdelkov. Banke upnice naj bi v tak zunajsodni dogovor že privolile, kupci pa so bolj zadržani. Sprva so celo zahtevali, da naj se Cimos pošlje v stečaj, a so jih predstavniki slabe banke oziroma Družbe za upravljanje terjatev bank, kamor je bil Cimos prenesen lani, omehčali z argumentom, da bi jih to stalo veliko več kot pa prisilna poravnava. »Tak pristop, ko tudi kupci prispevajo k ozdravitvi podjetja, je pri nas novost, pa tudi v svetu ni prav pogosto uporabljen,« priznava minister Dragonja. »Gre za pravičnejšo porazdelitev bremen med vsemi ključnimi deležniki, ki so vpleteni v sanacijo podjetja. Po novem bodo vsi enako nezadovoljni: država, banke upnice, kupci, dobavitelji.« Dragonja opozarja, da visok dolg Cimosa ne izvira samo iz eksterne rasti podjetja, ampak je tudi posledica prenizkih vrednosti, po katerih so kupci dobivali avtomobilske komponente od Cimosa. To naj bi spremenili z dvigom prodajnih cen. Likvidnost Cimosa se je bistveno izboljšala že s tem, ko so kupci skrajšali plačilne roke za blago, ki ga prejemajo od Cimosa. »Ključno je, da Cimos prebrodi kratkoročne težave in se usposobi za pridobivanje novih poslov, za nove serije avtomobilov.«

Medtem ko si država izmišljuje nove načine reševanja Cimosa, dobro služijo zunanji svetovalci.

Za avtomobilske gigante 30 ali 40 milijonov evrov pomeni drobiž. Cimos jim vsak mesec dobavi za 30 milijonov evrov artiklov. Vprašanje pa je, kako dolgo bo Cimosu takšna likvidnostna injekcija zadoščala in ali si ne bodo kupci zaradi prevelikih pritiskov dolgoročno vendarle poiskali drugega dobavitelja. Reševanje Cimosa se vleče že mesece, kar podjetju močno načenja podobo zanesljivega dobavitelja. Sprva je bilo predvideno, da se bo Cimosu priskočilo na pomoč s pretvorbo najmanj 135 milijonov evrov bančnih terjatev v kapital podjetja. Po šestih mesecih priprav na pretvorbo pa je DUTB ta načrt opustila in Cimos poslala v prisilno poravnavo. Razloga za to sta dva, pojasnjuje Dragonja. Z neposredno pretvorbo terjatev v kapital bi tvegali, da bi Evropska komisija poroštvo, ki ga je država lani namenila Cimosu, obravnavala kot nedovoljeno državno pomoč. Poleg tega bi po prvotnem načrtu sanacije, ki ga je pripravila ameriška svetovalna družba Alvarez & Marsal, v Cimosu še naprej ostali stari lastniki, se pravi Modra zavarovalnica in drugi, ki že ves čas blokirajo poslovno prestrukturiranje podjetja in so najbolj odgovorni za to, da se je Cimos znašel v težavah. S pretvorbo bančnih terjatev v kapital podjetja bi večinske lastnice Cimosa resda postale banke, delež starih lastnikov pa bi se pomembno skrčil, vendar pa bi stari lastniki v podjetju še vedno ohranili toliko moči, da bi lahko ves čas mešali štrene. »Prisilna poravnava je sicer radikalnejša, a tudi učinkovitejša rešitev. Na ta način bo lažje zagotavljati likvidnost Cimosa in enakopravno obravnavo vseh njegovih upnikov. Lažje bo odpraviti probleme iz preteklosti,« je prepričan Dragonja.

Pristop, ko tudi kupci prispevajo k ozdravitvi podjetja, je pri nas novost, pa tudi v svetu ni prav pogost, priznava gospodarski minister Metod Dragonja.

Medtem ko si država izmišljuje nove načine reševanja Cimosa, dobro služijo zunanji svetovalci. Že lani so nadzorniki Cimosa med petimi potencialnimi kandidati za finančnega svetovalca izbrali ameriško družbo Alvarez & Marsal. Poleg nje so se za svetovalce potegovali še PricewaterhouseCoopers, Deloitte, Houlihan Lokey in KPMG. Najem svetovalca so od Cimosa zahtevale predvsem banke upnice. Družba Alvarez & Marsal, ki je izvajala tudi forenzično preiskavo v avstrijski banki Hypo Alpe-Adria, znana pa je tudi po tem, da je vodila stečaj ameriške investicijske banke Lehman Brothers, je bila pooblaščena za pripravo programa finančnega in poslovnega prestrukturiranja Cimosa, poskrbela naj bi tudi za nov dogovor z bankami o reprogramiranju posojil, med zastavljenimi cilji pa je bila tudi pridobitev dodatnih likvidnostnih sredstev, vendar ne pri obstoječih lastnikih in bankah upnicah. Družba Alvarez & Marsal je Cimosu za svetovalne storitve zaračunala dva milijona evrov. Toda ker je Cimos plačilno nesposoben in njegovi lastniki nimajo denarja za plačilo svetovalnih storitev, je bil račun izstavljen državi. Maja letos, potem ko je bila sprejeta odločitev, da se Cimos pošlje v prisilno poravnavo, je DUTB najela nemško svetovalno družbo Admetam, da bi poslovodstvu Cimosa zagotovila pomoč in podporo. Admetam ima več desetletij izkušenj s področja prestrukturiranja podjetij v avtomobilskem sektorju. Že takrat je DUTB napovedala, da bo po potrebi v reševanje vključila tudi druge strokovnjake. Zdaj je tik pred podpisom svetovalna pogodba z družbo KPMG oziroma točneje njeno londonsko pisarno. Zakaj prav KPMG? Zato ker je ta revizorska družba glavna posrednica med Cimosom in njegovimi kupci, prav njena zasluga naj bi bila, da so se kupci sploh pripravljeni pogajati o zagotovitvi svežega denarja. Po pisanju Financ naj bi londonska pisarna KPMG za tri mesece svetovanja zahtevala 2,4 milijona evrov, naši viri pa trdijo, da je dogovorjeni znesek precej nižji, znašal naj bi ’samo’ 1,6 milijona evrov. KPMG naj bi Cimosu svetoval tako glede finančnega kot poslovnega prestrukturiranja. »Cimos potrebuje sproten nadzor donosnosti svojih proizvodnih artiklov. Treba je ugotoviti, kateri proizvodi so dobičkonosni in kateri ne. Dobro stroškovno upravljanje je osnova za to, da se v odnosu z dobavitelji in kupci lahko nastavi prava cena,« najem še enih dragih zunanjih svetovalcev opravičuje Dragonja.