Prenova vatikanske banke

Potem ko je vatikanska banka oktobra 2013 prvič v zgodovini razkrila svoje bilance in s tem naredila prvi korak k spoštovanju mednarodnih bančnih standardov, je danes njeno vodstvo prevzel Jean-Baptiste de Franssu. Nadaljeval bo z reformo banke, tekom let udeležene v škandalih in ki naj bi se med drugim okoristila tudi s premoženjem, zarubljenim priprtim v koncentracijskih taboriščih. Več>>

Dobiček banke Vatikana, ki ima uradno ime Istituto per le opere di religione (IOR), je bil v letu 2012 86 milijonov evrov. Že oktobra, ko so prvič v zgodovini razkrili svoje bilance, so pri banki napovedovali, da bo dobiček v letu 2013 skromnejši. Lotili so se namreč sprememb v delovanju banke tako, da bi izpolnjevala mednarodna pravila finančnega poslovanja.

Zaradi spornih poslovnih praks vodenja anonimnih računov in neobjavljanja bilanc je spremembe zahtevala mednarodna skupnost. Italijanska centralna banka je zaradi tega pred časom celo prepovedala poslovanje rimske podružnice Deutsche Bank, prek katere ima ROI urejeno vse poslovanje.

Dosedanji predsednik banke Ernst von Freyberg, ki ga je na položaj februarja lani imenoval še Benedikt XVI., je dejal, da je vodil politiko ničelne tolerance do vsakršnih sumljivih dejavnosti, poroča Radio Ognjišče. Pregledali so vseh 18 tisoč bančnih računov, jih zaprli tri tisoč, pravico do računa pa imajo sedaj samo redovi, škofije, cerkvene ustanove, člani duhovščine in zaposleni v Vatikanu oziroma pri Svetem sedežu. Kako se to pozna pri poslovanju banke? Dobiček je drastično manjši – le za tri milijone evrov ga je.

Novi predsednik de Franssu bo nadaljeval reforme in premoženje IOR prenesel na novoustanovljeno Vatikansko upravo za premoženje. Še nekatere druge spremembe v poslovanju sedeža RKC so sicer del načrta novega papeža Frančiška. Ta je nedavno obsodil tudi sodelovanje vseh duhovnikov z mafijo.

A posli vatikanske banke z mafijaši in drugi sporni posli bodo verjetno ostali nerazkriti. Banko so pred ameriškim sodiščem na primer tožili potomci hrvaških interniranci nacističnih koncentracijskih taborišč, o čemer smo pisali že leta 2007 . Med sojenjem se je razkrilo, da je v Vatikan prispelo več tovornjakov njihovega premoženja, cerkveni možje pa so se s temi sredstvi brezsramno obogatili in celo pomagali nacističnim zločincem in njihovim kolaborantom pobegniti v Južno Ameriko. Do sodnega epiloga ni prišlo, ker je Vatikanu in soobtoženim Frančiškanom leta 2009 uspelo sodišče prepričati, da ameriško sodišče ni pristojno za to zadevo.