Feminizem in jezik

Če v spletni iskalnik Google vtipkate besedno zvezo Urad predsednice vlade Republike Slovenije, vam postreže z rezultatom Urad predsednika vlade Republike Slovenije, kljub temu da imamo že več kot leto dni v teh prostorih premierko – žensko. Enako velja za primer varuhinje človekovih pravic in informacijske pooblaščenke. Kako to, da po večletnih mandatih še vedno ni prišlo do rabe ustreznih slovničnih oblik?

Vsekakor gre zasluge pripisati seksizmu v jeziku, ki kot nevtralno obliko pojmuje samostalnike moškega spola. Ženske so velikokrat nagovorjene v moškem spolu, najpogostejši primer sta zdravnik in profesor, namesto zdravnica in profesorica. Kot je v svojem članku za literarno revijo Sodobnost napisala Alenka Spacal o različnih vidikih spola, sodijo slovnice med sisteme, ki se najteže prilagajajo in spreminjajo glede na družbene spremembe, čeprav so nekateri jeziki bolj odprti za novosti kot drugi. Ravno slovenščina je med tistimi, ki omogočajo spolno razlikovanje, a raba ženskih oblik še vedno ni dosledna.

Med bolj perečimi točkami jezikovnega sistema so ženski priimki, ki naj se ne bi sklanjali, ko stojijo zraven imena, na primer Alenka Bratušek. Kadar stojijo samostojno, lahko uporabnik priimek podaljšuje z -ova ali -eva. Ker sklanjanje brez podaljševanja ni slovnično pravilno, uporabniki ženske priimke večinoma podaljšujejo. Tako namesto Bratušek v večini primerov dobimo Bratuškova, kar pa kaže na lastninjenje žensk in posledično na podrejenost v družbi.

Milica Antič Gaber, strokovnjakinja za ženske študije, pojasnjuje, da besede zaznamujejo in vplivajo na predstavo ljudi o tem, kje je mesto žensk v družbi. Vplivajo tudi na izbiro delodajalcev, ko se odločajo, ali zaposliti moškega ali žensko. »To pomeni, da bodo moški prej dobili službo v času pomanjkanja zaposlitev, da bo ženska prej ostala doma, še posebej poročena, saj naj bi zanjo poskrbel mož. S tem se utrjuje obstoječi spolni red in moška dominacija.« Dosledna uporaba ženskih slovničnih oblik je v praksi težko izvedljiva, razlaga Marko Stabej, profesor slovenistike. Dodaja še, da so feministke prepričane v svoj prav in težko sprejmejo kompromis. »V javnem diskurzu bi morali upoštevati vse oblike, čeprav je to težko,« je še povedal Stabej.

Milica Antič Gaber glede dosledne rabe moških in ženskih oblik samostalnikov dodaja, da se s tem zavedamo enakosti spolov (in jo utrjujemo), ne spolnih stereotipov. Povedala je še: »Pomeni tudi, da ne usmerjamo moških in žensk v izobraževanje, poklice, na delovna mesta ali v vloge v zasebnem življenju na osnovi tega, kar se stereotipno pripisuje njihovemu biološkemu spolu.«