O doslednosti

Negotovi časi zahtevajo odločne poteze. Mar res? Gotovo nočemo omahljivcev, ki najprej napovedo prodajo državnega premoženja, pred volitvami pa se zavoljo nabiranja glasov premislijo. Kaj pa, če so si premislili, ker je tako prav? Potrebujemo karierne politike, ki imajo cilj in so za to, da bi ga dosegli, pripravljeni narediti vse. Čeprav je velika večina Slovencev še nedavno podpirala protestnike, ki so opozarjali, da je treba v politiko vrniti etičnost. Potrebujemo novo vlado pod vodstvom SDS, že vrsto let najbolj dosledne slovenske stranke. Več>>

Tožilec v zadevi Patria Ferlinc si namreč ne izmišljuje. Janša in njegov odvetnik Matoz sta na tiskovni konferenci prejšnji mesec predstavila ponarejeni, zlepljeni, sestavljeni, med slovenskimi dokazi neobstoječi neobstoječi (da, dvakrat) finski dokaz, da Janša o poslu s Patrio ni vedel ničesar. Potrditev, da je to res, je Ferlinc dobil s Finske.

Janša je na omenjeni tiskovni konferenci ponovno zatrdil, da novi dokaz, ki so ga sestavili iz treh različnih dokumentov in z njega pobrisali navedbe o zneskih podkupnin in kratice fizičnih in pravnih oseb, ki naj bi jih prejele, kaže, da je bil zmontiran celoten proces proti njemu. »Kaj takega nismo doživeli niti na vojaškem sodišču leta 1988,« je bil dejal Janša. Na njegovem zmontiranem dokumentu namreč ne najdemo vsote za stranko SDS in Janšo v višini šestih ali sedmih milijonov evrov, ki so jo na treh pravih dokumentih videli Ferlinc in preiskovalci.

Zadnja lepljenka le še enkrat pokaže, kako dosleden je Janša in njegova stranka SDS. To kakovost vlečejo že vsaj od februarja 2011, ko so objavili dokument, ki je dokazoval, da je takratni predsednik Danilo Türk vedel za bombni napad v Velikovcu junija 1980, kar je sam zanikal.

S ponarejenimi dokumenti so predsednika postavili na laž – kot je poročalo Delo, je stranka SDS objavila 15 strani dolg arhivski dokument, v katerega so deset strani vrnili iz drugih arhivskih gradiv, ki s Türkom niso imela zveze, in tako dokazovali, da je Türk »kriv«. Pri obtožnem spisu v zadevi Patria so »vajo v slogu« ponovili, le da so z dokumentom dokazovali, da je Janša nedolžen.

Dosledni so tudi v odzivu na razkritje malverzacij. V primeru Türka so poslanci SDS preprosto dejali, da je šlo za manjši spodrsljaj, da sami zanj niso vedeli, da se je to pripetilo nekomu iz stranke, sami pa so napako pač ponovili za njim. Tako se je izgovarjal vsaj Jože Tanko, dolgoletni predsednik poslanske skupine.

V primeru Ferlinca, ki je, ponavljamo, s Finske dobil potrditev, da je Janšev dokument ponaredek, njegove trditve pa izmišljene, Matoz vztraja, da je dokument pristen. Ferlinčeve izjave je označil za ponoven poskus diskreditacije Janše pred nedeljskimi volitvami. Kar je popolnoma v skladu z izjavami Janše, da levici od začetka afere Patria pred volitvami leta 2008 še ni uspelo na fer način dobiti volitev – že ves čas zlorabljajo »veliki pok s Finske«.

Dosledno pa je njegovo ravnanje še z nekaj drugih vidikov. Matoz je, denimo, skupaj z Janšo soobtožen krive ovadbe in žaljive obdolžitve tožilke Branke Zobec Hrastar, od katere je Ferlinc prevzel primer Patria. Tožilki sta na tiskovni konferenci junija 2011 očitala, da je zavestno ponaredila in si izmislila edini in ključni dokaz. Obsodila sta sicer izmišljeno tožilkino ponarejanje, prakso, ki se je SDS dejansko poslužuje. In tudi to je lastno stranki SDS: dosledno obsojajo, na primer, izmišljeno politično kadrovanje, čeprav so sami v dejanskem političnem in nepotističnem kadrovanju prvi (o tem tukaj in tukaj). Doslednost Matozovih in Janševih izjav pa lahko razumemo tudi kot del ponavljajoče se mantre o nepoštenosti sodišč, s katero v SDS izvajajo pritisk na sodstvo. Tožilka Zobec Hrastar je med odvetnike odšla prav zato, ker v ni več hotela delati za državo, ki noče zaščititi svojih funkcionarjev. Kot pritisk na sodstvo lahko razumemo tudi predstavitev zadnjih ponarejenih dokazov s Finske, za katere je Matoz dejal, da bo z njimi zahtevo za varstvo zakonitosti dopolnil, a tega nato ni storil.

Politika, ki jo danes potrebujemo, je (verjetno) res ta, ki bo za sabo pustila nekatere veljavne demokratične standarde in družbene vzorce, ki večino držijo tik nad gladino, že četrtino skoraj pod njo in le peščico na jahtah. In čeprav ima stranka SDS za to prave ljudi, dosledne, pripravljene na vse, na medijsko linčanje, na nepriljubljenost in nadlegovanje zombijev, imajo hkrati veliko hibo: demokratičnih standardov in družbenih vzorcev v stranki SDS dosledno ne izboljšujejo.