Skrivni zapori CIE: Poljska bo morala plačati mučencema

Poljska je na svojem ozemlju ameriški obveščevalni agenciji Cii dovolila upravljanje skrivnega zapora za zasliševanje osumljenih terorizma. Dva osumljenca, ki sta še danes v ameriškem vojaškem zaporu Guantanamo, sta zato proti državi vložila tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice. Sodišče je odločilo v njun prid. Dobila bosta odškodnino, ker Poljska ni preprečila kršitve njunih človekovih pravic in ni kazensko preganjala tistih, ki so ju zasliševali in mučili. Več>>

Po terorističnem napadu na stolpnici Svetovne trgovinske organizacije v New Yorku 11. septembra 2001 so ZDA poostrile varnostni režim in v imenu boja proti terorizmu vse bolj posegale v zasebnost Američanov in državljanov drugih držav.

Lov na pripadnike Al Kajde je bil najbolj krut na Bližnjem vzhodu, odvijal pa se je tudi na evropskih tleh.

Čeprav so poljske oblasti vse od priznanja nekdanjega predsednika ZDA Georgea W. Busha, da je Cia imela skrivne zapore po različnih, tudi evropskih državah, zanikale, da bi bil eden takih na njihovem ozemlju, jih je Evropsko sodišče za človekove pravice zdaj postavilo na laž.

Razsodilo je, da so ameriški obveščevalci na poljskem ozemlju in z vednostjo države nedvomno vodili skrivni zapor. Poljska je tako kršila konvencijo o človekovih pravicah in bo za to morala odgovarjati.

Sodni postopek sta sprožila osumljenca terorizma, ki sta trdila, da jih je Cia z letalom prepeljala na skrivno lokacijo v poljskem gozdu, kjer so ju nato agenti tajne službe zasliševali in ju tudi mučili. Od Poljakov sta zahtevala odškodnino, ker niso preprečili, da bi se jima krivice zgodile, in kršiteljev niso sodno preganjali. Sodna zmaga bo vsakemu prinesla okrog sto tisoč evrov odškodnine.

Iz urada poljskega predsednika so sporočili, da je sodba blamaža za državo.

Je pa sodba tudi dobra popotnica za druge podobne primere – Cia naj bi bila tajne zapore imela tudi na Kosovu, v Romuniji in v Litvi. V Svetu Evrope so leta 2006, potem ko je obstoj skrivnih zaporov novembra 2005 razkril ameriški časnik Washington Post, po preiskavi sklenili, da je bilo v mrežo držav, ki so podpirale ameriško obveščevalno službo, vpletenih 14 evropskih držav.

Evropsko sodišče za človekove pravice je sicer že konec leta 2012 presodilo v prid nemškega državljana libanonskega rodu Khaleda el Masrija, ki so ga makedonske enote prejele na meji decembra 2003, misleč, da gre za pripadnika Al Kajde. Potem ko je bil v Skopju protipravno v priporu 23 dni, so ga Makedonci predali agentom Cie. Ti so ga odpeljali v Kabul, kjer so se nad njim znašali, dokler niso maja 2004 ugotovili, da so se zmotili. Od Makedonije in ZDA je Masri prejel opravičilo in odškodnino, sodišče pa je Makedoniji naročilo še, naj sodno preganja tiste, ki so terorističnega osumljenca predali ameriškim obveščevalcem.