Kjer so obsojeni lahko poslanci ...

Janez Janša bo postal poslanec. Da je nekdo, ki je obsojen na več kot polletno zaporno kazen, lahko predstavnik ljudstva, omogoča zakonodaja. Taista zakonodaja, ki določa tudi, da obsojenci ne morejo postati niti hišniki v osnovni šoli. Več>>

Pravnik Rajko Pirnat je dejal, da je pri vprašanju, ali je Janez Janša lahko poslanec, zadrega pravnikov velika.

Ustava predvideva, da ima vsak pravico voliti in biti voljen. V njej piše tudi, da »zakon določa, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca, ter nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi«.

Zakon o poslancih gre na roko Janši. Čeprav je bil namen zakonodajalca morda drugačen, besedilo zakona dobesedno določa le, da nekdo, ki je že izvoljen za poslanca in med tem obsojen na zaporno kazen, daljšo od pol leta, mandat izgubi. Ne pravi, torej, da obsojeni ne bi smel kandidirati in biti izvoljen.

Pravnik Igor Kaučič je napovedal, da bo mandat Janši na ustanovni seji moral biti potrjen. Šele naknadno mu ga bodo kolegi poslanci morda odvzeli, če bi se odločili slediti zdravorazumskemu branju zakona. Dosedanji predsednik državnega zbora Janko Veber je zatrdil, da se to zagotovo ne bo zgodilo na ustanovni seji, ko bodo poslanci potrdili vse mandate skupaj.

Zadrego pravnikov je – vsaj tako se je zdelo – v ponedeljek rešil vršilec dolžnosti generalnega direktorja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj. Za Planet TV je dejal, da zakon o izvrševanju kazenskih sankcij predvideva, da »obsojencu, ki je s kaznivim dejanjem zlorabil svoj poklic, dejavnost ali dolžnost, ni možno omogočiti takega dela v zavodu ali izven njega.«

Janez Janša je opravljal politično funkcijo. Ker je zlorabil svoj poklic in dolžnost – prav zaradi tega je v zaporu –, nove politične funkcije vsaj v času prestajanja zaporne kazni ne bi smel opravljati. Ali bi seje spremljal iz zapora ali skupaj z nekaznovanimi poslanci na Šubičevi, je nepomembno.

A Podržaj se je potegnil nazaj. Na tiskovni konferenci je dejal, da so mu pravniki razložili, da je bila njegova interpretacija zakona o izvrševanju kazenskih sankcij napačna: 50. člen, ki govori o prerazporeditvi zapornika na delo, v primeru Janše ne pride v poštev, saj je to službo Janša dobil na volitvah. Delo so mu torej že naložili volivci. »Dileme, ali bomo Janeza Janšo spustili na ustanovno sejo, zato ni bilo. Zaradi napovedanega shoda pred parlamentom je bila dilema le, ali bo imel varovanje.«

V zvezi s poslanskim mandatom Janše je predsednik sindikata vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj v Dnevniku dejal, da se nihče, ki bi bil kadarkoli v življenju obsojen na več kot šest mesecev zapora, ne bi mogel zaposliti v šolstvu. »To ne velja samo za učitelje in učiteljice, ampak za čisto vse pomožno osebje.« Vprašanje torej je, po katerem zdravem razumu je možno, da obsojenec postane predstavnik ljudstva, ne sme pa opravljati najbolj »nedolžnih« poklicev.

Celoten primer Janeza Janše sicer kaže, da je s slovensko »pravno državo« res nekaj narobe. Pa ne zato, ker to trdi Janša.

»Kriza pravnega sistema se kaže kot pomanjkljivost v kakovosti prava (slabe norme) in kot pomanjkljivost v količini prava (prenormiranost), kar vodi k neuporabi prava. Ta je torej lahko posledica slabe kakovosti prava in/ali njegove prevelike količine. Zaradi tega se ogroža načelo ustavnosti in zakonitosti. Vse to pa lahko vodi v pravno negotovost. Kriza pravne države se pojavi takrat, ko je v družbi splošno sprejeto, da obstaja pravna negotovost. Vendar pravna država ne more doživeti krize pravnega sistema, saj bi, ko bi se to zgodilo, ne imela več lastnosti pravne države, ampak nelegitimne tvorbe,« je leta 2010 za Delo dejal generalni državni pravobranilec Boštjan Tratar.