Dvojna morala

Na spletni strani aidtoisreal.org so objavljeni do dolarja natančni podatki, koliko denarja bo katera ameriška država donirala Izraelu v obliki vojaške pomoči med letoma 2009 in 2018. Največ bo prispevala Kalifornija s 3,5 milijarde dolarjev, sledi ji New York z 2,5 milijarde dolarjev, skupno pa bodo ZDA namenile v tem času Izraelu 30 milijard dolarjev vojaške pomoči. Avtorji spletne strani opozarjajo, da je »Izrael zlorabil ameriško pomoč za pobijanje palestinskih civilistov, uničenje civilne infrastrukture, za blokado Gaze in za gradnjo nelegalnih naselbin na Zahodnem bregu in v vzhodnem Jeruzalemu«. Več>>

Izrael posredno vojaško podpira tudi Evropska unija, četudi je načeloma naklonjena Palestincem in njihovemu boju za pravice. Izraelska podjetja, kot sta Elbit in Israel Aerospace Industries, ki sta med največjimi izvozniki brezpilotnih letal na svetu, lahko namreč sodelujejo pri raziskovanju vojaške tehnologije v projektih Evropske unije. Trenutno sodeluje v evropskih varnostnih raziskovalnih programih 46 izraelskih podjetij. Vključena pa bodo tudi v program Horizon 2020, za katerega je predvidenih osem milijard evrov. Sicer pa so tudi hitro rastoča gospodarstva Indije, Brazilije in Kitajske v zadnjih letih krepko povečala trgovanje z Izraelci na področju vojaške tehnologije, čeprav javno podpirajo palestinske težnje. Izrael je pomemben izvoznik orožja, ki ga celo v zadnjem času, kako perverzno, oglašuje z motom »Preizkušeno na terenu«.

Sodobno orožje, ki ga (ne)posredno financirajo ZDA in EU, Izrael proti Palestincem uporablja že desetletja. Tudi v sedanji ofenzivi na Gazo, ki je po zatrjevanju Izraela namenjena predvsem uničenju Hamasa in njegovih podzemnih predorov v bližini izraelske meje, ki naj bi se uporabljali za proizvodnjo orožja in napade na tarče v Izraelu. Po nekaterih podatkih so Palestinci doslej na dan izstrelili povprečno tri rakete z zelo omejenim dosegom, izraelski odgovor pa je nesorazmerno krut, saj napada Gazo, ki je danes največji »zapor« na svetu, tudi z letali in tanki.

V nedogled Izrael zagotovo ne bo mogel krvavo obračunavati s Palestinci in si prisvajati njihovo ozemlje. Tudi javno mnenje v ZDA še nikoli doslej ni bilo tako nenaklonjeno politiki Izraela do Palestincev.

Spopadi v Gazi so v zadnjem mesecu zahtevali že več kot 1100 življenj Palestincev, večinoma civilistov, med katerimi je tudi veliko otrok. Sedanja vojna je zahtevala tudi življenja nekaj več kot 50 izraelskih vojakov in nekaj civilnih žrtev. Mednarodna skupnost je že dolga desetletja nemočna, morije v Palestini ne more zaustaviti. Navkljub protestom naprednega in miroljubnega sveta in zahtevam, da zahodne države prenehajo oskrbovati Izrael s sodobno vojaško tehnologijo. V sredini julija je skupina uglednih intelektualcev z vsega sveta pozvala vlade, naj uvedejo embargo na vojaško sodelovanje z Izraelom. V pozivu, ki so ga podpisali nekateri Nobelovi nagrajenci za mir, pa tudi filozofa Etienne Balibar in Slavoj Žižek, filozofinja Judith Butler, akademik Noam Chomsky, glasbenika Brian Eno in Roger Waters iz skupine Pink Floyd ter režiserja John Pilger in Aki Olavi Kaurismäki, so pozvali »Združene narode in vlade sveta k celostnemu in pravno zavezujočemu vojaškemu embargu Izraela, podobnemu, kot je bil uveden za Južnoafriško republiko v času apartheida«.

Takšnih pobud, da bi svet prisilil Izrael k spoštovanju pravic palestinskega ljudstva, je bilo v preteklosti že precej, vendar brez potrebnega odziva. Od leta 2005 teče precej odmevna mednarodna kampanja BDS (bojkot, dezinvesticije, sankcije), s katero skušajo številne akademske, športne, kulturne in človekoljubne organizacije po vsem svetu prisiliti Izrael k trem ciljem: končati okupacijo vseh palestinskih ozemelj in porušiti zid, prepoznati temeljne pravice arabskih palestinskih državljanov Izraela do popolne enakopravnosti in podpreti pravico palestinskih beguncev, da se vrnejo na svoje domove. Barbara Vodopivec, mag. kulturne in razvojne antropologije in podpornica gibanja BDS, je za Dnevnikov Objektiv pojasnila, da so številna podjetja v zahodnem svetu prenehala sodelovati s (tistimi) izraelskimi podjetji, ki so povezana z izraelsko okupacijo palestinskih ozemelj.

Težko je napovedati, kakšne sadove bo obrodila zdajšnja pobuda za vojaški bojkot Izraela. V nedogled Izrael zagotovo ne bo mogel krvavo obračunavati s Palestinci in si prisvajati njihovo ozemlje. Tudi javno mnenje v ZDA še nikoli doslej ni bilo tako nenaklonjeno politiki Izraela do Palestincev. Toda razmere na Bližnjem vzhodu določa razmerje moči, ki pa je v velikanski meri v prid Izraela. Brazilski filozof Paolo Freire ob zanikanju krivde Izraela za dogajanje v Palestini opozarja, da »ne bi bilo zatiranih, če ne bi nekdo predhodno z nasiljem vzpostavil razmerja podrejenosti«.