Nesorazmerno visoka kazen ...

Kadarkoli in kjerkoli v tujini gostujejo izraelski športniki, dogodek obvelja za zelo tveganega. Toliko bolj, če gostovanje poteka ravno med obsežno izraelsko ofenzivo na območju Gaze. Prejšnji teden je v Mariboru gostovalo izraelsko nogometno moštvo Maccabi iz Tel Aviva. Organizatorji tekme so bili upravičeno živčni. Pred njo je bil v mestu napovedan protestni shod v podporo Palestincem. Teden pred tem so protestniki v Avstriji vdrli na nogometno igrišče, na katerem je prijateljsko tekmo igral neki drug izraelski klub, in vnel se je pretep. Svetovna nogometna organizacija (FIFA) pa že tako ali tako prepoveduje izražanje političnega prepričanja na nogometnih tekmah.

V Nogometnem klubu Maribor so pred tekmo navijače pozivali, naj morebitne politične transparente in prepričanje pustijo doma. Vnos zastav na stadion so omejili na navijaški tribuni domačega in gostujočega moštva. Gledalci so se tega držali. Dokler ni po poročanju MMC RTVSLO šest gledalcev iz žepov izvleklo na liste formata A4 narisane palestinske zastave in si jih postavilo pred obraz. Mirnejšega in bolj nemotečega protesta proti tako nečloveškemu ravnanju si skoraj ni mogoče predstavljati, a jih je varnostnik kljub temu kmalu pozval, naj mu zastave izročijo, in to so tudi storili. Toda ob polčasu so k njim pristopili še policisti in jih pozvali, naj jim sledijo do policijskega vozila zunaj stadiona, kjer so po dolgotrajnem postopku vsakemu izrekli 250 evrov kazni zaradi motenja javne prireditve. Na mariborski policijski upravi so pojasnili, da je šesterica pač prekršila pravila, ki jih je določil organizator, s tem pa motila javno prireditev, zaradi česar je v skladu z zakonom policija morala ukrepati.

Lahko, da je kazen v skladu z zakonom, vprašanje pa je, ali je sorazmerna z resnostjo kršitve. Nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič meni, da ni. »Upoštevati velja, da je tekma potekala v času hudih spopadov v Gazi z ogromno mrtvimi civilisti. Protesta proti temu ne gre razlagati kot protiizraelsko ali celo protijudovsko usmerjenost, temveč kot izraz solidarnosti z nedolžnim civilnim palestinskim prebivalstvom, katerega ujetništvu v Gazi so se zadnje tedne pridružile bombe s tankov in rakete iz brezpilotnih letal. Kdor demonstrira proti temu na tako nedolžen način, kot je uporaba palestinske zastave, ni skrajnež ali zaslepljen navijač, toliko bolj, če gre za protest zunaj prostora, namenjenega navijačem Maribora in Maccabija.« Hitro kaznovanje je po njegovem lahko zelo učinkovito, vendar ni sprejemljivo, če gre za pretirano stroge kazni. »Po mojem bi imeli prizadeti veliko možnosti za uspeh, če bi se s pravnimi sredstvi uprli plačilu kazni. Vendar so takšni sodni spori redki, ker je tveganje preveliko, saj takojšnje plačilo po navadi pomeni plačilo polovične kazni, odločanje o pravnih sredstvih pa traja po več let.«

Ne glede na to, kako zelo si FIFA prizadeva ločiti politiko in nogomet, ostajata neločljivo povezana. Le nekaj dni po tekmi med Mariborom in Maccabijem je na primer izraelska bomba med spanjem ubila palestinsko nogometno legendo Aheda Zaqouta, ko je zadela njegovo stanovanje v Gazi.