Nova folklora

Politizacija državnih proslav za vsako ceno

Mineva 95 let od združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Prekmurje je bilo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev priključeno s pariško mirovno pogodbo po prvi svetovni vojni. 17. avgusta 1919 se je v Beltincih zbralo več tisoč ljudi, ki so izrazili podporo in veselje ob priključitvi. Dogodek je praznik od leta 2006, državne proslave so vsakih pet let, občinske pogosteje. Tokrat je na vrsti spet državna, v soboto, 16. avgusta, v Beltincih.

Na dosedanjih prireditvah so nastopili ohranjevalci prekmurskih kulturnih tradicij iz lokalnih kulturno-umetniških društev in »tipični Vlado Kreslin«, ki po besedah Ferija Lainščka »najbolj večplastno povzema kolektivno dušo Prekmurja«. Običajni programi niso zanetili nobenega spora. Letos je drugače. Med drugimi bodo nastopili najvidnejši predstavniki prekmurske alternativne glasbe – Werefox, Kleemar in Hexenbrutal.

Vidnega člana prekmurske SDS Silva Jakoba na proslavo ne bo. Predvsem ga moti nastopajoči duo Hexenbrutal, natančneje pesem Jesus is my tintenkiller (Jezus je moja radirka po prostem prevodu Silva Jakoba op. p.), ki naj ne bi spadala v zgodovinski kontekst. »Glavni govorec na prireditvi pred 95 leti je bil katoliški duhovnik Jožef Klekl, ki je Prekmurce navduševal za ’vero in ljübav do materinoga jezika’,« je zapisal na Facebooku. Nekaterim drugim članom SDS, ki v rdečih zvezdah vidijo simbol totalitarnega režima, ni pogodu niti prisotnost praporščakov in se proslave morda ne bodo udeležili zaradi tega.

Režiser proslave Matjaž Farič, znan kot umetniški vodja mednarodnega festivala modernega plesa Front@, ki ga v Murski Soboti pripravlja že od leta 2006, pravi, da so očitki neutemeljeni. Duo Hexenbrutal bo izvedel skladbo Drumtree, angleščino bo slišati samo v manjšem delčku proslave, prevod se bo izpisoval na platnu. »Gre za neprimerno politizacijo. Protokol je določen s predpisi, zato na prisotnost različnih simbolov kot režiser nimam vpliva. Tudi uporaba angleščine se mi ne zdi sporna. V Prekmurju se je zaradi bližine mej vedno govorila množica jezikov. Čas je tudi, da preverimo, kaj pomeni priključitev Prekmurja v evropskem kontekstu. Precej Prekmurcev mora vsak dan govoriti nemško, da se lahko preživljajo. Če je že taka skrb za jezik, naj poskrbijo, da bodo ti ljudje delo lahko opravljali v slovenščini.«

Režiser dodaja, da dobro ve, kaj spada k državnemu obredu, da ne bi žalili čustev, in je temu primerno izbral vsebine: »O estetiki lahko razpravljamo. Dejstvo pa je, da država ni narejena samo za eno kasto politikov, ki jim je všeč neka estetika. V državne proslave moramo vključiti tudi mlajše generacije, ki sploh niso več tako mlade. Hkrati je treba na proslave privabiti čim več ljudi. Na tokratni bo vse od folklore, etnične glasbe, na sodoben način obdelanih ljudskih pesmi do elektronske rokovske glasbe, da se Prekmurje predstavi v vsej svoji ustvarjalnosti in pestrosti. Če je to nekaj negativnega, lahko vsi za vedno odidemo od tukaj.«