Zlata devetdeseta

Vila Bella
Srednja Bela 1 b, Preddvor
Tel.: 04 2559 100
www.vila-bella.com
Vila Bella je zaprta ob ponedeljkih in torkih, sicer pa začenjajo kuhati opoldne, končujejo pa ob 23., razen ob nedeljah, ko duri zapirajo ob 19. uri.

Fino:
gorenjski bakalar
čokoladni mousse z borovnicami

Ne tako fino:
rezine govejega hrbta
ziheraštvo pri koncipiranju degustacijskega menija

Za šestkrožniško kolekcijo klasičnih jedi boste (brez vinske spremljave) odšteli malo manj kot 40 evrov.

Z zvezami in poznanstvi, ki jih imamo v Konzumovem logistično-operativnem centru, smo se udeleženci tokratne degustacijske vikend ekspedicije izognili s ferragostovskim plehom najbolj na gosto obloženim prometnicam. Kar pa še ne pomeni, da je bila pot na pod mogočen Storžič stisnjeno Srednjo Belo enostavna. O ne, ko te namreč med onimi gorenjskimi bajtami enkrat potegne v zaradi obnavljanja cest postavljene obvoze, te le stežka spusti na plano, tako da smo parkiravši pred Vilo Bello, arhitekturnim reliktom devetdesetih let, slišali tudi že kakšen krul iz želodca. Tovrstno zvočenje se je nadaljevalo med srebanjem krasnega soka iz sveže zmletih borovnic in branjem jedilnega lista, kjer se je kazalo kar nekaj zanimivosti – čisto dovolj, da smo v lagodnosti ustavili odločevalski proces in sklenili dogovor o šesthodni degustacijski špuri.

Ta se je nato izkazala za pretežno nepretresljiv niz klasičnih krožnikov. Dogajanje je odprl prefrigan in dobro izveden manever gorenizacije bakalarja – v Vili Belli namesto trske na hitro porauhajo postrv ter jo nato s smetano in z mehanskimi postopki stolčejo v okusen, zračen in prijetno mazav izdelek, ofrišan s trakci pečene paprike in podložen z listnato solatno steljo. Ta ni umanjkala niti pri drugem krožniku, kjer so v balzamičnem jesihu namočene in z agresivnim česnom nabildane rezine kumar popolnoma pregazile nežne tanke rezine z govejega hrbta odrezane surovine. Da so na Srednji Beli preveč – in v škodo osnovne sestavine – navdušeni nad kakšno aromatsko idejo, se je izkazalo še pri svežem, lepo pečenem brancinovem fileju, ki ga je poleg vrhunskega, res na tanko narezanega in res hrustljavo ocvrtega čipsa spremljala še res obilno orožmarinjena in brez potrebe zaškrobana omaka z jurčki.

Sicer je pohvale vreden vilobellski trud – da očitno valjajo svoje njoke in vkuhavajo svojo paradižnikovo salso, a po drugi strani človek le težko dojame razliko med mocarelo, s katero potresejo omenjene njoke, in feto, ki jo vmešajo med rukolo, češnjevce in čebulo ter postrežejo k v kosu pečenemu in nato narezanemu govejemu fileju.

Ko smo zadovoljno snedli še čokoladni mousse z mešanico svežih in vkuhanih borovnic ter kuhano smetano z gozdnimi sadeži, je bilo na dlani, da v Vili Belli znajo skuhati marsikaj dobrega, da gredo v korak s časom z vini in vinarji (pohvale predvsem za Krapežev beli lapor), da pa so s kuharijo v želji ustreči vsem okusom ostali tam nekje kot z arhitekturo in muziko na ozvočenju.