Hladna vojna predjed

Države Evropske unije, tudi Slovenija, so konec julija proti Rusiji uvedle najstrožje gospodarske sankcije od konca hladne vojne. Zaradi domnevne podpore separatistom v Ukrajini so od takrat ruske državne banke odrezane od evropskih kapitalskih trgov. Uveden je embargo na prodajo orožja, prav tako je prepovedan izvoz občutljive opreme za rusko plinsko in naftno industrijo. Podobno so ravnale tudi ZDA.

Odgovor je sledil teden dni pozneje. Ruska vlada je za eno leto prepovedala uvoz večine osnovnih živil iz EU in ZDA. Na seznamu so se na primer znašli sadje in zelenjava, pa meso, mleko in mlečni izdelki. Alkohola ni na njem.

Gre za povračilno potezo, ki so jo imeli v Moskvi v predalu že nekaj časa, vsaj sodeč po »pripravljalnih korakih« zadnjih tednov, ko so državni inšpektorji po poročanju časnika Washington Post odkrili nečistoče v ukrajinskih mlečnih izdelkih, škodljive ravni antibiotikov v ameriški perutnini ter škodljivce v evropskem sadju in zelenjavi. Uvoz sadja in zelenjave iz Poljske so skoraj povsem omejili že nekaj dni pred sklepom o popolni prepovedi. Ruski mediji so tako že pred objavo embarga objavljali prispevke o tem, da bi Rusija brez težav preživela brez hrane iz teh držav. Bitka za interpretacijo ukrepa, ruska verzija oglaševalske akcije »Kupuj lokalno«, se je začela že pred napovedjo ukrepa samega.

Razpoloženje med večino Rusov je temu primerno. Predvsem ameriški mediji so sicer pohiteli z objavo zgodb o kopičenju zalog parmezana, camemberta in drugih zahodnih specialitet, dokler so še na policah trgovin, in zaskrbljenostjo nekaterih lastnikov restavracij o pomanjkanju sestavin. Po družbenih omrežjih so zaokrožile številne šale, kot na primer, da je ruski predsednik Putin razglasil začetek »Iger lakote« ali pa da je končno pokazal, da je tudi on zahodni voditelj, in uvedel sankcije proti Rusiji.

A mnogo bolj kot odpoved uvoženim dobrotam gre Rusom na živce vmešavanje Zahoda v njihovo politiko. »Dovolj imamo tega, da nas obravnavajo kot manjvredne,« pravi upokojenka L. Z. iz mesta Soči in dodaja, da prepovedi niti ne bo občutila. »Moji družini ne bo treba spreminjati svojih navad, ker se tudi doslej nismo ravno basali s pršutom in mocarelo.«

Ekonomisti Rusiji napovedujejo zviševanje cen hrane in negativen vpliv na že tako visoko inflacijo, v državah EU pa bodo nastali veliki presežki, kar bo cene možno znižalo.

Podobnega mnenja je 54-letna nepremičninska agentka V. M. Iz Moskve. »Veseli smo, da se bo pojavila večja ponudba ruskih kmetov in proizvajalcev, že zdaj pa večinoma kupujem ruske izdelke.« Kot pravi, je Rusija velika dežela, ki se mora braniti in imeti svoje mnenje. »Upam, da bodo druge države nehale gledati na dogajanje izključno skozi oči Američanov.«

Obe pravita, da posledic prepovedi uvoza še nista občutili. 28-letni A. Z. iz mesteca Tuapse na obali Črnega morja pa je že opazil prvo spremembo. »V moji najljubši lokalni restavraciji so podražili ’T-bone Steak’. Škoda, da ga nisem nikoli prej poskusil. Raje pojem šašlik iz lokalnega svinjskega mesa.«

Celo ameriški žvižgač Edward Snowden, ki mu je Rusija na dan objave embarga za tri leta podaljšala dovoljenje za bivanje, po besedah svojega odvetnika v časniku Guardian ne bo pogrešal ameriške hrane, ker se je že vmes navadil na rusko.

Police ruskih trgovin sicer tudi v prepovedanem segmentu ne bodo ostale povsem brez zahodnih blagovnih znamk. Nekatere multinacionalke, kot je na primer francoski mlekarski velikan Danone, imajo namreč v Rusiji svoje proizvodne obrate.

Ne glede na optimistični patriotizem Rusov je dejstvo, da Rusija sama z domačo proizvodnjo ne bo mogla nadomestiti izpada uvožene hrane. Morala bo najti druge dobavitelje. V Moskvi so seveda mislili tudi na to in takoj omogočili povečan uvoz mesa in rib iz Južne Amerike in Nove Zelandije. Sploh Brazilija, že tako največja svetovna izvoznica mesa, si lahko mane roke. Kot ena redkih držav na svetu si zaradi obsežnega ozemlja lahko privošči obsežnejšo širitev kmetijskih površin ob povečanem povpraševanju. Seveda večinoma na račun krčenja amazonskega pragozda.

Čeprav ruska prepoved uvoza velja samo za eno leto in je ruska vlada ob njeni razglasitvi izrazila upanje, da bodo prizadete države pokazale dovolj razuma za dogovor, ki bi jih odpravil še prej, je vprašanje, koliko se bodo do nedavna ustaljene trgovinske poti po morebitnem umiku sankcij spet vrnile v prvotno stanje. »Ko se trgovinski partnerji skregajo, je odnose zelo težko obnoviti,« pravi agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec. »Sploh Rusi so glede tega zelo specifični trgovci.«

Evropski pridelovalci so tako najmanj za leto dni ostali brez za nekatere zelo pomembnega trga. Nemški kmetje in podjetja na primer v Rusijo na leto prodajo za približno milijardo in pol živil, ki so po novem prepovedana. Zaskrbljeni so lahko tudi poljski sadjarji, španski pridelovalci zelenjave, francoski kmetje in mlekarji ... Živila pod embargom naj bi pomenila približno desetino izvoza držav Evropske unije v Rusijo oziroma približno 12 milijard evrov na letni ravni.

Za Slovenijo je Rusija sicer izjemno pomembna trgovinska partnerica, a k sreči živila niso med našimi glavnimi izvoznimi artikli in v »prepovedanem segmentu« dosežejo kvečjemu nekaj milijonov evrov. So pa seveda v nekaterih podjetjih, ki si prizadevajo osvojiti ruski trg, kot na primer v Delamarisu ali Eti Kamnik, zaskrbljeni.

A učinki tako velike »motnje« na prehranskem trgu bodo imeli še druge posledice. Embargo bodo na primer občutili avtoprevozniki. »Prevozniki, ki so vezani na prevoz prehrane v izvozu na ruski trg, so doživeli šok,« pravi direktor Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Robert Sever. Nekateri so čez noč dobili odpovedi že naročenih prevozov. »Prevozniku iz Italije v Rusijo so na primer odpovedali 20 prevozov.« Prav prevozništvo bo po njegovih besedah poleg živilskopredelovalnih podjetij najbolj občutilo posledice embarga.

Zmanjšanje ponudbe v Rusiji ob hkratnem ustvarjenju presežka ponudbe v Evropski uniji bo pripeljalo tudi do cenovnih neravnovesij. Ekonomisti Rusiji napovedujejo zviševanje cen hrane in dodaten negativen vpliv na že tako skrb zbujajočo visoko inflacijo, v državah EU pa bodo po vsej verjetnosti nastali večji presežki, kar bo cene močno znižalo. »Hrana je večinoma hitro pokvarljiva in jo je treba na trg plasirati v zelo omejenem času. Pričakovati je izjemne pritiske na cene,« opozarja Emil Erjavec. Kot priznava, z vidika potrošnika to kratkoročno niti ni slabo. »Vendar pa lahko cenovni pritiski v kmetijstvu vodijo tudi v manj zaželene smeri, na primer v prilagajanje proizvodnih procesov za zniževanje stroškov, ti pa se lahko zelo hitro obrnejo proti potrošnikom.« Hrana enostavno ne sme biti prepoceni.

Kot pravi direktor družbe Evrosad, največjega slovenskega pridelovalca jabolk, Boštjan Kozole, nameravajo zaradi predvidenih presežkov pridelka pridelovalci od Evropske komisije zahtevati dodatna sredstva za promocijo in s tem večje povpraševanje znotraj EU, prav tako pa bodo začeli aktivno iskati nove trge. Evrosad sam k sreči embarga vsaj neposredno ne bo občutil. »Pred leti smo iz Slovenije izvozili veliko jabolk v Rusijo, v zadnjih letih pa zelo malo, predvsem zaradi povečane pridelave na Poljskem in posledično njihovega večjega izvoza, ki mu je nemogoče konkurirati zaradi bližine in nižjih cen.« Na posredne učinke pa bo treba še počakati.

Brazilija, že tako največja svetovna izvoznica mesa, si lahko mane roke. Kmetijska proizvodnja se bo povečala, seveda večinoma na račun krčenja amazonskega pragozda.

Ne glede na vse pa je treba ugotoviti, da si Rusija za prvi povračilni ukrep ni izbrala najmočnejšega orožja. Dobava ruskega zemeljskega plina v Evropo namreč medtem poteka nemoteno. Evropa si težko privošči prepoved uvoza enega najpomembnejših energentov za svojo industrijo, Rusija pa si težko privošči prepoved izvoza svojega najpomembnejšega izvoznega artikla. Če se strasti v nekaj mesecih ne umirijo, pa je vprašanje, kaj se bo dogajalo pozimi, ko od plina ni odvisno le gospodarstvo, temveč tudi gospodinjstva. Ruski premier Medvedjev je sicer že omenil tudi možnost, da bi ob nadaljnjem zaostrovanju odnosov Rusija lahko zaprla svoj zračni prostor za prelete tujih letalskih prevoznikov, zaradi česar bi se nekatera potovanja podaljšala za več ur.

Evropska unija bi utegnila zaradi embarga na uvoz hrane proti Rusiji sprožiti postopek pred Svetovno trgovinsko organizacijo, saj njena pravila ne dovoljujejo prepovedi uvoza hrane zaradi političnih razlogov. A za nadaljnje odnose na celini bi bilo zagotovo bolje, če bi sankcije vsi preklicali prostovoljno.