Na polno!

Gostilna Skaručna
Skaručna 20
Tel.: 01 832 30 80
www.skarucna.si
Skaručenska ognjišča z izjemo počivalniške nedelje in ponedeljka žarijo vsak dan od enih popoldne.

Fino:
vse

Ne tako fino:
Pri kisanju solate se rada zatrese roka ...

Za največjo, blizu dvajset različnih jedi obsegajočo pojedino boste odšteli 50 evrov. Je pa jasno, da se ob veliko hrane tudi veliko spije, zato cenovno občutljivim jedcem svetujemo previdnost pri naročanju buteljk.

»Saj res – tudi mi že dolgo nismo bili!« je oni dan, ko je na nacionalki uzrl jadikovanje kalifornijskega NOFX panksa Fat Mika, kako zelo mu je žal, da letos ni utegnil obiskati gostilne Skaručna, zajavskal vodja Konzumovega odseka za hrambo zgodovinskega spomina. In odhajajoči kaskaderski trojki svetoval vrtanje dodatnih lukenj na pasovih.

Pa to niti ne bi bilo nujno; po novi skaručenski praksi – ki bo navdušila predvsem tiste, ki bi tu in tam ob zvokih skaručenskega gramofona le pomazali tatarca ali pač za mizo preživeli kakšno uro manj od običajnih osmih – že med telefonskim pogovorom pobarajo, koliko ima druščina časa in kako ješča je, nato pa dogovoru primerno zastavijo pojedino. Kot trenirani profesionalci stare šole smo seveda krenili na polno, kar je v praksi pomenilo skoraj dvajset različnih jedi.

Pa vam zdaj vseh – čeprav bi si prav vse to zaslužile – ne bomo popisovali in opisovali, prostora je pač samo za posebno izpostavitev nekaterih ekstra izjemnosti v izjemnosti polnem večeru: najprej kruh – topel temen hlebček z debelo hrustljavo skorjo in puhasto mehko, naluknjano sredico; težko bi si človek zaželel česa boljšega, kot je nanj položena rezina dišeče domače (ta beseda je sicer res inflatorna, a v Skaručni pomeni točno to: mesnine dela gospodar sam, iz posebej zanj rejenih pujsov) salame, še bolj pa izjemnega hrbtnega špeha. In kaj je boljše: z mladim ovčjim in kozjim sirom potresene tanke rezine govejega jezika ali kocke mesnate, z bučnim oljem, jajcem in čebulo narejene žolce? Oboje! In vse štiri župe – goveja, špinačna, prežganka in pikantna zeljna s koščki teletine. Pa polenta – moj bog, polenta! Mehko skuhana, ojačana s sladko in kislo smetano in potem do hrustljavosti zaroštana v krušni peči. Od koder se – po kraljevski sladko-slani toplo dimljeni zlatovčici – prikotali še kos mehke in sočne telečje pečenke, žerjavica pa roma pod gradelo in do perfekcije opali rezino junečjih jeter in pretresljivo dozorjenega, ozeliščenega in pečenega florentinca. Pri razkosavanju slednjega je bilo sicer zaznati malo rešpektne treme v rokah gospodične, ki se ga je v odsotnosti gospodarja lotila, a je vendarle treba reči, da sta obe deklini suvereno odpeljali celoten scenosled, s profi prezentacijo in ovinjanjem kozarcev za vsako od vrhunskih flaš (Blažič, Terpin, Renčel – bravo!), stresanjem dovtipov, zabijanjem noža v dilo in imitacijo Slavčevega režanja vred.

Fat Mike je dejansko zajebal – ob naslednjem gostovanju mora nujno spremeniti prioritete!